Piše: Bogdan Sajovic
S Pawłom Jabłońskim, državnim podsekretarjem na poljskem zunanjem ministrstvu smo se med drugim pogovarjali o Pobudi treh morij (3SI), dvostranskem sodelovanju, pandemiji in prihodnosti Evropske unije.
DEMOKRACIJA: V poljski vladi ste med drugim pooblaščenec vlade za Pobudo treh morij. Kaj vključuje vaše delo?
Jabłoński: Na kratko, gre za medagencijsko usklajevanje nacionalne politike s Pobudo treh morij. Poleg ministrstva za zunanje zadeve sodelujejo še številne druge institucije − začenši z uradom predsednika vlade, razvojno banko BGK, drugimi ministri v vladi, s parlamentarnim odborom, z možganskimi trusti in nevladnimi organizacijami. Moja naloga je, da vse usmerim k skupnemu sodelovanju in ohranjam stike s kolegi iz drugih držav.
DEMOKRACIJA: Ali lahko naštejete najpomembnejše dosedanje dosežke v okviru te pobude?
Jabłoński: Imenoval bi dva. Prvič, zavest o potrebi po močnejšem regionalnem sodelovanju se je močno povečala. Pred letom 2015 so bile številne države Srednje in Vzhodne Evrope večinoma osredotočene na boljšo integracijo z našimi zahodnimi sosedi. In to ni slabo; ta integracija je tudi zelo pomembna. Veliko tesneje pa moramo sodelovati tudi kot člani, partnerji in prijatelji v Srednji Evropi. Vsakega od nas to naredi veliko močnejšega. In že nam je uspelo preiti s političnih razprav na praktične, operativne korake. Do zdaj smo izbrali skoraj 80 prednostnih infrastrukturnih projektov, ki jih želimo izvesti − mnogi med njimi so že v napredni fazi.
Drugi velik dosežek je ustanovitev in nadaljnja širitev investicijskega sklada 3SI. Je orodje, ki že spodbuja razvoj infrastrukturnih projektov v regiji. Zelo sem vesel, da je Slovenija druga največja vlagateljica v sklad, kar je odličen zgled za druge članice in privablja tudi zunanje vlagatelje.
DEMOKRACIJA: Kateri so glavni zapleti pri razvoju pobude?
Jabłoński: Na začetku je bilo nekaj sumov, ali bo ta projekt organiziran kot nekakšna alternativa Evropski uniji ali celo usmerjen proti sami EU. Očitno je bil to popoln nesmisel, vendar smo se morali boriti proti tem lažnim napovedim. Mislim, da zdaj že vsi vedo, da močnejše regionalno povezovanje dejansko podpira cilje evropske integracije, saj povečuje kohezijo in ponuja številne gospodarske priložnosti. Pravzaprav se bodo številni infrastrukturni projekti financirali iz proračuna EU in instrumenta NextGenEU − skupaj z nacionalnimi proračuni in zasebnimi naložbami bo to ustvarilo sinergijo za močnejši razvoj v vseh teh državah.
Potovanje iz Poljske v Slovenijo bodisi z avtomobilom ali vlakom, še vedno traja dlje, kot bi moralo. Še slabše so videti povezave z baltskimi državami ali Romunijo, Bolgarijo in Grčijo. To moramo nujno izboljšati z uporabo vseh mogočih orodij.
Celoten intervju si lahko preberete v novi Demokraciji!
