Otroci bodo prihodnji teden dočakali Sv. Miklavža

Miklavževi darovi pred 2. svetovno vojno so bili skromni. Prinašal je suho sadje, jabolka, rožiče, orehe in medenjake s priloženo šibo, pri premožnejših lahko tudi pomaranče. V sodobnosti so darovi bogatejši in prinese tudi knjige, oblačila in igrače.

Vloga Miklavža pa ni le ta, da otrokom ponoči pusti darove, ampak jih lik Miklavža s spremstvom v nekaterih krajih tudi obišče na svoji poti od hiše do hiše. Miklavžev obhod je najpogostejša oblika zimskih obhodov našemljencev, ki predstavljajo duhove prednikov, opozarjajo etnologi. Cerkev jih ni mogla pregnati, zato jih je v 12. stoletju skušala prekriti s krščansko vsebino tako, da jim je dodala lik svetnika Miklavža, našemljenci v vlogi hudobnih duhov, kot so hudiči in parkeljni, pa so postali njegovi spremljevalci in izvrševalci kazni nad otroki. Obhode poznajo v alpskem svetu in osrednji Sloveniji.

Pri obhodih skupina fantov, med katerimi eden predstavlja sv. Miklavža, škofa s škofovsko palico in škofovskim pokrivalom, mitro, ostali pa peklenščke oziroma parkeljne v kožuhih, hodi od hiše do hiše. Miklavž obdaruje otroke v hiši z orehi ali jabolki, parkeljni pa zunaj rožljajo z verigami.

Prvo poročilo o Miklavževih obhodih na Kranjskem je iz leta 1839, šega pa se je ponekod ohranila v sodobnost, denimo v Poljanski dolini na Gorenjskem. Razlike so lahko v Miklavževem spremstvu, ki je ponekod številno, drugje pa ga morda spremljata le lik angela in hudiča.

V Furlaniji – Julijski krajini Miklavža spremljajo strašljivi krampusi z rogovi in čekani. Okoli pasu si privežejo velik zvonec, nekateri pa nosijo tudi koš z darili.

Ponekod so bili znani obhodi brez lika sv. Miklavža, tako denimo na Zilji in v Rožu na avstrijskem Koroškem, kjer so našemljenci v kožuhih in z rogovi zganjali hrup po vaseh. Imenovali pa so jih kar miklavži.

V večjih mestih so po osamosvojitvi Slovenije čedalje bolj postajali stalnica sprevodi Miklavža, ki ga spremljajo parkeljni in angeli. Ponekod v času goda sv. Miklavža pripravijo tudi sejme, pohode, teke in koncerte.

Sv. Miklavž, ki je bil škof v Mali Aziji in je umrl v prvi polovici 4. stoletja, je sicer vse od 11. stoletja postajal zelo priljubljen svetnik tako na območjih, kjer se je razširilo vzhodno krščanstvo, kot na območjih z zahodnim krščanstvom.

Miklavževanje po Sloveniji

Miklavževanje v različnih delih Slovenije poteka različno. Marsikje ga spremljajo še številne predpraznične prireditve, ponekod pripravijo tudi sejme, pohode, teke in koncerte.

V Ljubljani se bo v ponedeljek Miklavž ob 17. uri z vzpenjačo spustil po okrašenem grajskem griču na Krekov trg, kjer ga bo pričakalo spremstvo. Skupaj s parklji in zborom angelčkov bodo otrokom delili pecivo, sadje in bombone, nato bo pot nadaljeval proti Magistratu in Prešernovemu trgu, kjer bo obdaroval otroke. Mimoidoči pa se lahko od danes pa vse do torka ustavijo pri kateri od stojnic Miklavževega sejma na Prešernovem trgu in kupijo dobrote iz testa, sadje in druga darila.

Praznični sejem so že odprli tudi v Mariboru, Miklavža pa bo v ponedeljek, ob 17. uri, moč srečati v Europarku. Tudi tam se pridni otroci lahko nadejajo obdaritve, z njim se bodo lahko tudi fotografirali. V Europarku se obiskovalci lahko sprehodijo po božično-novoletnem sejmu, na katerem so svoje ročne izdelke razstavili številni lokalni ponudniki.

Prihod prvega dobrega moža Miklavža v spremstvu angelčkov in hudičkov bodo obeležili tudi v Celju, v ponedeljek, ob 18. uri, na Glavnem trgu, kjer bo poskrbel za veselo presenečenje prav za vsakega najmlajšega obiskovalca, saj obljublja, da bo prinesel s sabo kup praktičnih darilc.

Ponekod bodo prihod Miklavža združili s prižigom praznične razsvetljave, med drugim v ponedeljek v Novem mestu. Ob 16.30 bo čarodej Toni zabaval Glavni trg s čarovnijami in vse zbrane pripravil na prihod Miklavža in novomeškega podžupana. Skupaj bosta ob 17. uri slovesno prižgala lučke in tudi uradno naznanila advent v mestu.

Prihod Miklavža bodo med drugim obeležili tudi v Slovenj Gradcu, Kranju, Žalcu, na Bledu, Murski Soboti, Kočevju in Litiji. Ponekod prihod Miklavža obeležujejo s tekom, med drugim na Ravnah na Koroškem, kjer bo prav danes že 8. Miklavžev tek v “cik caku”.

Na Jesenicah so že v petek pripravili Miklavžev dobrodelni curling turnir v Športni dvorani Podmežakla. V ponedeljek si bodo lahko otroci in njihovi starši v Kinu Železar ogledali otroško predstavo Skoraj najboljši cirkus v izvedbi Teatra Cizamo, obiskal pa jih bo Miklavž v družbi angelov in parkljev.

V Novi Gorici je otroke Miklavž obiskal že v petek, ko so v mestu prižgali praznično razsvetljavo, začel se je tudi Miklavžev sejem. Odprli so tudi drsališče na zunanjem prireditvenem prostoru pred nakupovalnim centrom Supernova Mercator Nova Gorica.

Miklavža se bodo danes razveselili tudi otroci iz rejniških družin. V Kulturnem domu Radomlje na tradicionalnem Miklavževanju, ki ga organizira domžalski Rotary klub, si bodo otroci skupaj z družinami ob 17. uri ogledali prav posebno baletno-plesno predstavo Biserni zaliv. Po koncu predstave jih bo obiskal in obdaroval Miklavž.

Sveti Miklavž ali sveti Nikolaj je bil v 4. stoletju škof v mestu Mira, ki je današnji Demre v Turčiji, in je krščanski svetnik. Gre za enega najbolj priljubljenih svetnikov, saj je z njim povezano tradicionalno obdarovanje. Običaj izhaja iz Nikolajeve radodarnosti in solidarnosti. Ko sta mu starša zapustila premoženje, ga je razdelil med reveže, sam pa postal redovnik. Svojim vernikom je hotel biti zgled zlasti v dobrodelnosti.

STA je podatke o miklavževanjih zbrala na posebni podstrani sta.si/qaVoVT.