Pišeta: Aleksander Beljavski, Adrian Mihaljčišin
Pred kratkim je Šahovska zveza Slovenije organizirala Evropske kvalifikacije v hibridnem šahu za nastop na svetovnem pokalu, kot eno izmed stopnic bojev za svetovno prvenstvo.
Ko sva videla seznam igralcev, ki jih je za nastop določila Šahovska zveza, sva bila nemalo presenečena: seznam nastopajočih (Matej Šebenik, Marko Tratar, Jan Šubelj, Žan Tomazini, Laura Unuk) ne sledi nobeni strokovni logiki. Razumela bi, če bi bili kriteriji za nastopajoče javno objavljeni ali če bi telo (oseba), ki je imena izbrala (določila) svojo izbiro nekako pojasnila. Vendar ne: na seznamu najdemo mlade šahiste, celo dekle, stare šahiste, reprezentante in tiste, ki že dolgo niso v reprezentanci. Vse mogoče in brez jasnega kriterija. Ker gre za stopničko v bojih za svetovno prvenstvo bi šahisti pričakovali, da bomo imeli glede tega v Sloveniji jasne kriterije in jasna navodila, kdo, kako in zakaj si je nastop na svetovnem prvenstvu zaslužil.
Vendar ne! Na najino presenečenje naju iz Šahovske zveze Slovenije glede tega (morebitnega nastopa) ni kontaktiral nihče, čeprav sem Aleksander Beljavski v zadnjih dvajsetih letih nastopil na daleč največ evropskih prvenstvih med vsemi slovenskimi šahisti (verjetno na tolikih, kot vsi drugi skupaj) in čeprav bi si nastop po mnogih kriterijih zaslužil tudi drugopodpisani Adrijan Mihaljčišin. Sva šahista v letih, toda leta in perspektivnost pri letošnji izbiri očitno niso bila kriterij (Marko Tratar, Matej Šebenik).
Počutiva se užaljeno in izigrano. Oba sva v zadnjih desetletjih v veliki meri prispevala slovenskemu šahu, še posebej v letih na prelomu tisočletja, ko je naša reprezentanca sodila med pet najboljših v Evropi.
In da ne bo pomote: glede vsebine tega pisma sem (Adrijan Mihaljčišin) govoril s pisarno Šahovske zveze, kjer mi je sekretarka pojasnila, da se je “stroka” odločila, da nastopijo zgolj mladi. Ni pojasnila kdo je ta “stroka”, ni pojasnila, kolikšna je “meja” med mladimi in starimi, ni pojasnila, kdaj in kdo je seznam določal. Ker se počutiva izigrana in prevarana, bova o postopku izbire vsekakor obvestila tudi nadležne organe pri Evropski šahovski zvezi (ECU) in Svetovni šahovski zvezi FIDE, v Sloveniji pa medije in ustrezne organe.
Takoj pa pričakujeva odgovore na vprašanja:
1) Kdo je določi slovenske predstavnike za nastop na Evropskih kvalifikacijah v hibridnem šahu?
2) Kateri kriteriji so bili pri tem upoštevani? Kje so objavljeni?
3) Kdo (oseba ali organ) je potrdil sklepe oz. izbiro nastopajočih?
4) Ali so bile ponujene enakopravne možnosti vsem Slovencem, da nastopijo v etapi bojev za svetovno prvenstvo?
Ostaja nama utemeljen dvom, da je odnos do naju verjetno povezan z dejstvom, da oba prihajava s Štajerske in večino svojih šahovskih let igrava za štajerske klube (Ptuj in ŽŠK Maribor Poligram). To ni prvi primer, da Šahovska zveza Slovenije kaže sovražen odnos do šahistov, trenerjev, sodnikov in drugih šahovskih delavcev iz tega okolja, posebej iz teh dveh klubov. Zato vprašanje: je morda napočil čas, da Šahovsko zvezo Slovenije preimenujemo v Ljubljansko šahovsko zvezo? Ali, morda bolje, v Šahovsko zvezo Zahodne Slovenije? Le tako si znava razlagati delovanje Šahovske zveze, ki smo mu v zadnjem obdobju priče.
Lep pozdrav,
velemojstra, nekdanja dolgoletna reprezentanta, Starejša trenerja FIDE,
Aleksander Beljavski, Adrian Mihaljčišin
Odgovor Šahovske zveze Slovenije na odprto pismo:
Odgovor na odprto pismo glede Evropskih kvalifikacij za Svetovni pokal z dne 4. 6. 2021
Na evropskih kvalifikacijah za Svetovni pokal po hibridnem sistemu so lahko nastopili vsi igralci z ratingom vsaj 2550 točk. Poleg tega je lahko vsaka šahovska zveza določila še 5 svojih udeležencev. Pri določitvi peterice slovenskih predstavnikov je bil upoštevan ključ, ki ga je UO ŠZS potrdil na svoji 12. seji: državna članska prvaka za leti 2020 in 2019, najboljši mladinec do 18 let in dva igralca po izboru selektorja. Na ta način je bil najboljšim mladim igralcem (Dobrovoljc, Markoja, Šubelj), ki so že izkazali na pomembnih mednarodnih tekmovanjih, omogočen nastop proti močnim nasprotnikom. Zaradi spleta okoliščin je prišlo do treh odpovedi. Pri zamenjavah je bila dana prednost mlajšim generacijam ob okvirnem pogoju – vsaj naslov mednarodnega mojstra in rating 2400 točk. ŠZS ceni in spoštuje prispevek starejše generacije k uspehom v preteklosti, a večje breme reprezentančnih in drugih nastopov na velikih tekmovanjih bodo v prihodnosti morali prevzeti mladi. Ob tem velja dodati, da je g. Beljavski prejel vabilo za nastop na Svetovnem pokalu kot neposredni udeleženec ŠZS (na osnovi sklepa UO), a ga po njegovih lastnih besedah ta nastop ni zanimal.
V pismu je naveden nepotreben očitek o sovražnem odnosu do posameznikov iz štajerskih klubov oz. določene regije, kar naj bi vplivalo tudi na izbiro igralcev. Te trditve v celoti zavračamo, kar najbolje dokazuje kar končni seznam peterice nastopajočih na omenjenih kvalifikacijah. Nastopila sta namreč dva igralca iz mariborskih klubov, dva iz ljubljanskega kluba in eden iz Slovenske Bistrice. V tej luči so zajedljivi komentarji glede »Šahovske zveze Zahodne Slovenije«, ki jih izraža(jo) avtor(ji) odprtega pisma seveda popolnoma nesmiselni in absurdni. Dolžni pa smo opozoriti na neprimerno opazko, ki se nanaša na najboljšo slovensko šahistko Lauro Unuk, ki sodi med najboljše mlajše tekmovalce tudi v absolutni konkurenci. Ob tej priložnosti želimo pozvati k strpni in spoštljivi komunikaciji ne glede na različna mnenja.
Upravni odbor ŠZS
