Člani odborov DZ za zdravstvo ter za infrastrukturo, okolje in prostor so včeraj razpravljali o problematiki srednje Soške doline, ki še vedno čuti posledice proizvodnje azbesta v tamkajšnji cementarni, zdaj pa se boji dodatnega onesnaženja okolja. Vlado so pozvali k ukrepanju, med drugim naj pripravi celovito strategijo ravnanja z odpadki.
Odbora sta o onesnaženosti v srednji Soški dolini razpravljala na zahtevo poslanske skupine Levica. Kot je dejal poslanec te stranke Luka Mesec, se na staro onesnaženje zaradi proizvodnje azbesta v Salonitu Anhovo nalagajo nova: leta 1981 je začel sežigati odpadne gume, nato je dobil dovoljenje za sežiganje olj, v zadnjih desetletjih pa je postal največja sežigalnica odpadkov v Sloveniji. Leta 2007 je kljub nasprotovanju prebivalcev dobil okoljevarstveno dovoljenje za sosežig odpadkov, zdaj pa namerava obseg sosežiga še povečati. “Gre za enega največjih onesnaževalcev v Sloveniji in za eno zdravstveno najbolj ogroženih območij v Sloveniji,” je opozoril.
O posledicah sosežiga odpadkov v Salonitu Anhovo za okolje je prejšnji teden na izredni seji razpravljal tudi občinski svet občine Kanal ob Soči, še pred tem so na vplive onesnaženega okolja na zdravje ljudi v srednji Soški dolini opozorili zdravniki goriške regije. Ti so januarja v pozivu odločevalcem k bolj odgovornemu pristopu do okoljske problematike, ki ga je podprla tudi Zdravniška zbornica Slovenije, izrazili zaskrbljenost, če bi Agencija RS za okolje (Arso) cementarni odobrila povečanje dovoljenega obsega sosežiga odpadkov.
Zdravnica iz Deskel Nevenka Mlinar je danes povedala, da v njihovi dolini vlada epidemija azbestnih bolezni. V njeni ambulanti, ki je bila prej locirana v samem kompleksu cementarne, so v zadnjih 20 letih odkrili 450 rakavih bolezni, najpogosteje raka pljučne ali trebušne mrene, ki ju povzroča azbest. “Vsak četrti mesec torej v mojo ambulanto pride nekdo, ki mu moram povedati, da bo umrl za to boleznijo,” je dejala.
Da je obolevnost za rakom na območju Kanala ob Soči velika, je potrdila tudi vodja registra raka na Onkološkem inštitutu Vesna Zadnik. “Večino tega bremena lahko pripišemo izpostavljenosti ljudi azbestu,” je dejala. Pojavnost raka se sicer deloma zaradi staranja prebivalstva, deloma pa zaradi spremenjenega načina življenja iz leta v leto povečuje v celi Sloveniji, a v Kanalu ob Soči je krivulja bolj strma. “Ne le, da so ljudje starejši, ampak so očitno bolj izpostavljeni nečemu,” je dejala Zadnikova.
“Ti podatki ne povedo ničesar o morebitnih posledicah onesnaževanja okolja danes ali v prihodnosti,” je opozoril Zvonko Černač (SDS). Spomnil je, da je proizvodnja azbesta v Salonitu Anhovo od leta 1996 prepovedana, medtem so se zaostrili okoljski standardi in tudi ljudje so bolj ozaveščeni. “Verjetnost za nastanek raka v Soški dolini je danes enaka kot kjerkoli drugod v Sloveniji,” je ocenil, o Salonitu Anhovo pa dejal, da se odgovornosti do okolja zelo zaveda.
Enako je zatrdil predsednik uprave Salonita Anhovo Julijan Fortunat, ki je poudaril, da nimajo tako negativnega vpliva na okolje, kot se pokuša prikazati, izmerjene emisije iz cementarne pa da so daleč pod mejnimi. “Ko se je končno izkazalo, kako nevaren je azbest, smo se zavezali, da bomo ravnali odgovorno – do zaposlenih in do okolice,” je dejal. S tem namenom so v zadnjih letih namenili velika sredstva v najboljše možne tehnologije in danes so med desetimi odstotki najboljših cementarn v Evropi po emisijah.
A Mlinarjeva je ob tem opozorila, da bodo ljudje, ki so bili izpostavljeni azbestu, imeli azbestna vlakna vedno v svojih telesih, “Tudi če bomo kdaj očistili našo dolino, teles teh ljudi ne bomo očistili,” je dejala in dodala, da se zdravniki bojijo, kakšen vpliv bodo imela dodatna onesnaževala iz sosežigalnice odpadkov v Salonitu Anhovo.
Problematiko spremljajo tudi v uradu varuha človekovih pravic. Čeprav je uporaba azbesta prepovedana, pa se stanje okolja ne izboljšuje, je ugotovila namestnica varuha Kornelija Marzel. “Zaščititi je treba vse prebivalstvo, dodatno onesnaževanje že tako obremenjenega okolja je nedopustno,” je opozorila.
Kakšne bodo posledice današnjega onesnaževanja iz cementarne, strokovnjaki ne vedo. Zadnikova je pojasnila, da je rak bolezen, za katero kar nekaj časa traja, da se razvije. “Raki, ki jih morda pričakujemo zaradi sosežiga, najverjetneje ne bodo ti raki, ki jih zdaj poznamo v Kanalu ob Soči,” je dejala in poslanci so nameravali Arso pozvati, naj v prihodnjih treh letih Salonitu Anhovo ne odobri povečanja sosežiga.
Vendar so po sedemurni razpravi predlog tega sklepa umaknili in ga nadomestili z oceno, da je glede na aktualno stanje povečanje sosežiga nenevarnih odpadkov in posodobitev peči v cementarni Salonit Anhovo neprimerno.
Vlado so pozvali, naj preuči možnosti za izenačitev normativov dovoljenih emisij sosežigalnic s tistimi, ki veljajo za sežigalnice odpadkov. Boštjan Rustja iz društva Eko Anhovo in dolina Soče je denimo opozoril, da so pri sosežigalnicah zahteve za mejne vrednosti postavljene najbolj ohlapno.
Menili so tudi, da bi morala biti za izvajanje monitoringa nad emisijami, ki jih povzročajo obrati za sosežig oz. sežig odpadkov, pristojna država. Preveri naj se vsa dovoljenja za sosežig odpadkov v Salonitu Anhovo ter zviša koncesije za izkoriščanje mineralnih surovin na območju celotne države.
