V letošnji akciji Očistimo Slovenijo je minulo soboto več kot 28.000 posameznikov iz narave odstranilo več kot 77 ton odpadkov, kažejo preliminarni podatki, ki so jih danes posredovali Ekologi brez meja. Rokave je zavihalo tudi več kot 13.000 otrok iz 114 vzgojno-izobraževalnih ustanov.
Akciji Očistimo Slovenijo se je letos pridružilo 134 občin, kar je 63 odstotkov vseh občin v državi. Udeleženci so očistili 68 divjih odlagališč, ocenjujejo Ekologi brez meja, ki so doslej pridobili podatke približno dveh tretjin sodelujočih občin.
Na isti dan je potekala tudi akcija Čista obala, v sklopu katere je potekal popis odpadkov – tudi letos so “zmagovalci” na seznamu najpogosteje najdenih odpadkov cigaretni ogorki.
Akcija Očistimo Slovenijo je tudi letos potekala pod okriljem svetovne pobude Očistimo svet. Na globalni ravni se je akcije udeležilo 15 milijonov ljudi v 158 državah.
Slovenijo so prostovoljci tokrat v okviru nacionalne akcije čistili tretjič in, kot napovedujejo Ekologi brez meja, zadnjič. “Od zgolj organiziranja čistilnih akcij se moramo premakniti do učinkovitega ozaveščanja ljudi, da do smetenja takšnih razsežnosti nikoli več sploh ne pride,” je poudarila predsednica društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik.
Ekologi so tako v okviru prizadevanj za osveščanje skupaj s prostovoljci in Futuro DDB ustvarili posebno pisavo iz odvrženih smeti, ki so jih pobrali v soboto. Vsako črko so fotografirali na nevtralnem ozadju, kasneje pa jo bodo tudi vektorizirali. Z njo bomo lahko tako v prihodnje virtualno prenašali sporočilo, da smeti ne sodijo v naravo.
Pisava vključuje vse črke slovenske abecede. Sestavljali so jo iz različnih vrst odpadkov, ki so bili najdeni v naravi in divjih odlagališčih – med drugim iz starih pločevink, baterij, plastenk, gum, čelad, oblačil, pohištva ter gradbenih odpadkov.
“Najčistejša pisava na svetu bo objavljena na spletu in bo na voljo vsem tistim, ki jo želijo uporabiti za ubeseditev svoje tematike. Lahko jo bodo uporabili tako v barvni kot črno-beli različici – slednjo preprosto instalirajo na računalnik in pričnejo s tipkanjem svojega naslednjega ekološko zavednega sporočila,” so še dodali Ekologi brez meja.
Leta 2010 se je sicer akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu po vsej državi udeležilo več kot 270.000 prostovoljcev, kar je bilo dobrih 13 odstotkov prebivalcev. Količina zbranih odpadkov je takrat presegla 14.800 ton oz. 78.000 kubičnih metrov.
Leta 2012 se je akcija preselila pod okrilje svetovne pobude Očistimo svet. Takrat se je čistilne akcije udeležilo 289.000 prostovoljcev iz cele Slovenije, kar je bilo 14 odstotkov prebivalcev. Količina zbranih odpadkov je presegla 15.600 kubičnih metrov oziroma 4500 ton odpadkov.
Letošnja akcija je bila sicer ob divjih odlagališčih, kjer je več odpadkov skoncentriranih na enem mestu, osredotočena tudi na smetenje, lokalne skupnosti pa so organizirale številne ozaveščevalne akcije in poskrbele za lepšanje okolja nasploh. Ponekod so tako urejali drevorede, sadili drevje, barvali klopi in urejali otroška igrišča.
Katja Sreš iz Ekologov brez meja je že v soboto povedala, da največja težava ostajajo gradbeni odpadki, ki predstavljajo približno polovico odpadkov na divjih odlagališčih, in embalaža, ki leži vsepovsod.
“Težavo gradbenih odpadkov bo treba v prihodnje še bolj nasloviti z vidika informiranja, obveščanja in ozaveščanja, da imamo vsi možnost ta material odložiti med odpadke v zbirnih centrih, večinoma do ene avtomobilske prikolice brezplačno, ter z vidika nadzora – tisti, ki odloži odpadke v naravo, mora biti hitro kaznovan,” je ocenila Sreševa.
Težava embalaže pa je bolj kompleksna. “Izdelki so vse bolj embalirani, embalaža je vedno bolj kompleksno zgrajena. To kaže na težave pri pravilnem ločevanju odpadkov. V to, kako jih ločevati, bo treba vložiti še precej napora,” je dodala.
