V SAB želijo zagato o financiranju zasebnih šol rešiti s pomočjo posvetovalnega referenduma. Na njem bi volivce vprašali, ali se strinjajo, da se v ustavi jasno zapiše, da je država dolžna financirati samo javne osnovne šole. Podpise v podporo odločitvi za referendum bodo v Ljubljani po načrtu začeli zbirati konec meseca, nato pa še drugje.
“Če se DZ ne more dogovoriti za rešitev, naj gordijski vozel presekajo volivci,” je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejala poslanka SAB Maša Kociper. Po njenih besedah je zdaj osnovna dilema, ali se ustavna odločba glede financiranja zasebnih osnovnih šol z javnoveljavnim programom nanaša na to, da mora država 100-odstotno financirati obvezni ali razširjeni program, ki ga nudijo zasebne osnovne šole. V SAB menijo, da razširjeni program, ki vključuje denimo jutranje varstvo, ni obvezen in tudi ne pomeni izobraževanja.
“Z zbiranjem podpisov državljanov želimo dati poslancem usmeritev pri odločanju o vprašanju financiranja osnovnih šol, hkrati pa tudi izvajati politični pritisk z namenom, da se vprašanje uredi,” je povedala. Po njenih besedah gre za vprašanje usmeritve države na področju financiranja šolstva. V SAB se zavzemajo za to, da ne bi bilo šol za bogate in revne.
Spomnila je, da lahko državni zbor glede na zakon o referendumu in o ljudski iniciativi razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Država vsem otrokom omogoča šolanje v javni šoli, kdor pa želi za svojega otroka nekaj več, naj za to tudi nekaj plača, je dejala.
V SAB so ministru za izobraževanje, znanost in šport Jerneju Pikalu, ki želi po več neuspelih poskusih uresničevanja ustavne odločbe glede financiranja zasebnih osnovnih šol poskusiti z oblikovanjem delovne skupine za pripravo konsenza, v katero vabijo tudi vse parlamentarne stranke, že sporočili, da se bodo povabilu odzvali.
Poskusov, da bi uredili financiranje zasebnega šolstva v skladu z odločbo ustavnega sodišča, je bilo v preteklosti več, zadnji pa je bil predlog ministrstva za izobraževanje, po katerem bi država obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa pa ne bi več financirala.
Novela je bila v DZ sicer sprejeta, a ob ponovnem glasovanju po vetu državnega sveta julija letos ni dobila zadostne podpore. Za novelo so glasovali v koalicijskih LMŠ, SD, SAB in DeSUS ter v Levici, podprla pa sta jo tudi poslanca narodnih skupnosti. V SMC so se vzdržali, v SDS, NSi in SNS pa so bili proti.
