Piše: Domen Mezeg (Nova24tv.si)
“Kjer je javni denar, vedno vidim problem neustrezno porabljenih sredstev. Vedno obstaja ta nevarnost. Treba je tudi vedeti, da bo skozi ta resor šlo ogromno število projektov. Prav zato je ključno izbrati dobre projekte in racionalno porabiti javni denar. Bojim pa se, da kadrovsko ne bomo zmožni administrativno podpreti projektov, ki so podlaga za črpanje,” je ob začetku ministrovanja Aleksandra Jevška, pristojnega za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, dejal ekonomist Anže Burger.
Čeprav je stranka SD komaj dobro prestopila parlamentarni prag, ji je zaupan gromozanski kos pogače, med drugim iz naslova evropskih finančnih sredstev. Novi minister brez resorja, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je postal Aleksander Jevšek, pri rezanju kolača pa naj bi mu, po naših informacijah, pomagala še dva vidna člana stranke – pravnica in nekdanja obrambna ministrica Andreja Katič ter bivši kulturni minister Dejan Prešiček, iz tračev znan tudi kot zasebni partner ministrice in predsednice SD-ja Tanje Fajon. Mimogrede spomnimo na poročanje Financ, da je “Evropska unija državi do konca maja nakazala 513,4 milijona evrov, kar je 142,4 milijona evrov več kot v prvih petih mesecih lani”. Ne gre za majhen zalogaj.
Marca smo poročali o tem, da je SD že 13 let v rdečih številkah in se spraševali, kako bi lahko vodili državo, če še svojega poslovanja niso zmožni urediti. Državo bodo sedaj tudi zares vodili. Upamo pa, da se ne bodo preveč mastili na naš račun. To smo izkusili v letih pred nastopom zadnje vlade Janeza Janše, ko se je bajno porabljalo javni denar za razne potratne študije, parapolitične NVO-je itd. Spomnimo še, da so Socialni demokrati, v primerjavi z drugimi političnimi strankami na Slovenskem, tudi pravi nepremičninski mogotci. Nepremičnin seveda niso kupili, kot ponosni nasledniki nekdanjega totalitarnega režima (komunizma) so jih “podedovali” oziroma pridobili, ne da bi jih primerno plačali.
Finančni podatki, SD. (Foto: Gvin)
Podatki iz zemljiške knjige kažejo, da ima SD v lasti 16 nepremičnin v različnih slovenskih krajih, največ v Ljubljani in na Ravnah na Koroškem. Nepremičnine tudi oddajajo, stavbo na Levstikovi v Ljubljani, kjer je centrala, pa zastavljajo za najem posojil. Toda navkljub bajnemu premoženju se katastrofalno finančno stanje vleče že vse od leta 2008, ko je bil njihov primanjkljaj dobrih 666 tisoč evrov. Do leta 2010 se je ta skorajda podvojil, znašal je 1,2 milijona evrov. Nato so primanjkljaj, v tem primeru izgubo, delno pokrivali do leta 2013, zatem pa so rdeče številke spet poskočile navzgor. V letu 2014, ko so bile volitve, so izgubo podvojili. V naslednjih letih izgube niso bistveno zmanjševali, gibala se je od 700 do 800 tisoč evrov.
Sporno poslovanje SD-ja: več let neporavnanih računov volilnih kampanj
V letu 2019, ko so bile evropske volitve, pa je kumulativni primanjkljaj spet narasel in presegel 1,1 milijona evrov. V letu 2020 ga je bilo 856 tisoč evrov. Veliko težavo za stranko pomeni tudi dolgotrajno poravnavanje računov za pretekle volilne kampanje. Mnogi so prepričani, da bi zaradi neporavnanih finančnih obveznosti morali že zdavnaj bankrotirati, vendar finančne težave rešujejo s posojili, za katere zastavljajo nepremičnine, služijo pa tudi z njihovim oddajanjem. V SD so upnike zavajali in jim govorili, da se z vsemi, ki jim dolgujejo, poskušajo sporazumeti, da plačujejo po zmožnosti, da vsega ne zmorejo takoj, “a bodo poravnali”. Nato se je izkazalo, da so že pred desetimi leti ostali dolžni več kot pol milijona evrov, neporavnani računi iz volilnih kampanj so ostali neplačani še vsaj nadaljnjih pet let. Računov niso poplačali niti pred naslednjimi volitvami.
Socialni demokrati, nepremičnine. (Foto: Gvin, Ebonitete)
Kaj državi in njenim prebivalcem prinaša obvladovanje že omenjenega resorja s strani SD-ja, smo se pogovarjali z ekonomistom Anžetom Burgerjem: “Ta resor je eden najbolj ključnih, poleg Ministrstva za finance, zato ker v prihodnjih letih dobimo ogromno denarja iz večletnega finančnega okvirja (plus reševalni sklad). Do leta 2026 črpamo denar.” Kot je še pojasnil Burger, je resor v zadnjih letih doživel močan kadrovski izpad. Prav tako je zaskrbljen glede samega vodstva, ekipe, če jim bo uspel zapolniti kadrovski primanjkljaj z ustreznimi kadri, ki jih sedaj tako nujno potrebujemo, da nemoteno počrpamo razpoložljiva sredstva in naredimo evropski preboj na področju digitalne preobrazbe. Vedno, pri vseh vladah pa obstaja tudi nevarnost določenega “odtekanja” javnega denarja.
Obstaja bojazen pred kadrovskim primanjkljajem
Kot pravi, med političnimi usmeritvami ne razlikuje. “Kjer je javni denar, vedno vidim problem, neustrezno porabljenih sredstev. Vedno obstaja ta nevarnost. Treba je tudi vedeti, da bo šlo skozi ta resor ogromno število projektov. Prav zato je ključno izbrati dobre projekte in da se racionalno porabi javni denar.” Obstaja tudi nevarnost preseganja absorpcijskih sposobnosti v državi in gospodarstvu. S to količino denarja, ki bo v nekaj letih na voljo, ki je tako velika, se pojavlja vprašanje, ali imamo na voljo dovolj kapacitet, tako na kadrovskem področju, kot tudi področju investicij, da ta sredstva ustrezno počrpamo, porabimo, pripravimo projekte itd. Že doslej so bile težave pri črpanju teh sredstev, sedaj pa bo na vrsti še dodaten zalogaj (gre še za sredstva iz reševalnega sklada). “Bojim se, da kadrovsko ne bomo zmožni, administrativno podpreti projekte, ki so podlaga za črpanje.”
