Po razkritju Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS), da je minister za obrambo Karl Erjavec zlorabil OVS MORS s tem, ko je izdal ustno odredbo za nezakonito vohunjenje za Škerbincem, je postalo neizogibno, da Erjavec odstopi. Na kabinet predsednika vlade smo Šarcu poslali novinarsko vprašanje, ali bo zahteval odstop Erjavca, pri čemer nas je zanimalo, če sam ne bo hotel odstopiti, ali ga bo sam razrešil s te funkcije? Ravno tako smo vprašanje o odstopu naslovili tudi na ministra Erjavca in stranko Desus. Vsi skupaj molčijo.
Potem ko je na novinarski konferenci v petek, 26. aprila, podpredsednik KNOVS Žan Mahnič razkril ugotovitve pooblaščene skupine, ki je v torek opravila nenapovedan nadzor na OVS, je informacija o zlorabi položaja obrambnega ministra Karla Erjavca razburila javno in politično sfero.
Erjavec je namreč od direktorja OVS Dejana Matijeviča zahteval izvedbo obveščevalnih dejavnosti. “KNOVS opozarja, da OVS MORS v primeru brigadirja Škerbinca in govoric o zdravstvenem stanju načelnice GŠ SV ni imela zakonske podlage za opravljanje informativnih pogovorov na poveljstvu sil 3. aprila 2019. Ta sklep je podprlo pet članov, 2 sta bila proti,” je o prvem sklepu povedal Mahnič.
Soglasno je bil sprejet sklep (7 glasov koalicije in opozicije), da se KNOVS strinja z vodstvom OVS MORS, da v primeru brigadirja Škerbinca in zdravstvenega stanja načelnice GŠ SV ni šlo za zbiranje informacij za predkazenski postopek, zato opravljeno nalogo lahko štejemo kot klasično obveščevalno dejavnost, ki jo je izvedel varnostni sektor OVS. “KNOVS opozarja, da navedeni primer kaže, da je OVS MORS izvajala obveščevalno dejavnost na podlagi ustnih usmeritev ministra za obrambo in ustnih navodil direktorja.”
Erjavec molči, Šarec molči, vsi molčijo
To je več kot zadosten razlog, zaradi katerega bi moral obrambni minister Erjavec odstopiti. To je, če bi imel trohico dostojanstva. Na ministra Erjavca smo pred dnevi naslovili vprašanje, ali bo glede na nesporne ugotovitve KNOVS, da je izdal ustno odredbo za nezakonito vohunjenje za Škerbincem, odstopil z ministrskega položaja? O Erjavčevem odstopu smo ravno tako vprašali DeSUS in premierja Marjana Šarca. Z vseh treh koncev pa je sledila zgolj tišina.
To pa je za razmere premierja Šarca naravnost nedopustno. Namreč, od formiranja 13. vlade s premierjem Šarcem na čelu je moral zaradi groženj komenskemu županu oditi kohezijski minister Marko Bandelli iz vrst SAB. Zaradi mobinga na ministrstvu za kulturo je letel SD-jev Dejan Prešiček. Zaradi starih grehov v zvezi s financiranjem makete drugega tira v času vlade Mira Cerarja je odstopil sicer Šarčev ljubljenec, okoljski minister in zdaj nekdanji član SMC Jure Leben.
Zaradi zdravstvenih težav, ki so nastopile potem, ko je postal minister za zdravje, je odstopil LMŠ-jev Samo Fakin, medtem ko je Šarčevega državnega sekretarja iz vrst DeSUS Petra Vilfana odnesla utaja davkov. Ne nazadnje pa ne smemo pozabiti neslavnega poslanca LMŠ Darija Krajčiča, ki je moral zapustiti poslanske klopi zaradi “družbenega eksperimenta”, v katerem je ukradel sendvič, ker se mu ni ljubilo čakati, da bi plačal.
Namesto odstopa sprenevedanje
A izgleda, da so pravila igre, ko pride do Erjavca, drugačna, zato tudi molk. Spomnimo, nekdanji obrambni minister Janko Veber iz SD je v Cerarjevem mandatu moral oditi s položaja ravno zaradi prisluškovalne afere, v kateri je OVS izkoristil za prisluškovanje Telekomu. Takrat so v DeSUS brez težav zahtevali odstop ministra. Zdaj, ko je na tnalu Erjavec, pa molčijo.
Erjavec očitno nezakonitega početja, ki ga je ugotovila preiskava KNOVS, sploh ne dojema kot nezakonitega. Ob tem je še izjavil, da se ne boji ne interpelacije ne razprave na odboru za obrambo. S tem samo še potrjuje svojo arogantno držo. Šarec pa je ponovno potisnjen ob zid. Če je prej lahko zahteval in odstavljal ministre in poslance, je to lahko počel z ministri in poslanci, ki jih stranke niso bile pripravljene zaščititi.
Z Erjavcem je drugače. On ni zgolj minister v vladi, temveč je tudi predsednik stranke DeSUS. In če preostale koalicijske stranke niso bile pripravljene iti v ogenj za svoje člane, Erjavec obvladuje DeSUS. Dejstvo je, da bi moral Erjavec zaradi grobe prekoračitve pooblastil že prejšnji teden Šarcu ponuditi svoj odstop. Dejstvo je, da bi ga moral Šarec takoj, ko Erjavec tega ni storil, pozvati k odstopu. Za zdaj se ni zgodilo ne eno ne drugo. Šarec pa je preveč zaposlen z igranjem “odločnega premierja”.
