Piše: C. R., STA
Lani se je v Slovenijo priselilo 35.900 slovenskih in tujih državljanov. Skupaj se jih je odselilo več kot 20.900. K pozitivnemu selitvenemu prirastu, ki je znašal nekaj manj kot 14.700 oseb, so največ prispevali državljani Ukrajine, saj se jih je v Slovenijo priselilo skoraj 6100 več, kot se jih je odselilo, so zapisali na Sursu.
V primerjavi z letom 2021 se je število priselitev povečalo za polovico, število odselitev pa je upadlo za manj kot en odstotek. Selitveni prirast je bil skoraj šestkrat tolikšen kot leto prej, namreč priselilo se je 14.657 prebivalcev več, kot se jih je odselilo, so zapisali na spletni strani Statističnega urada RS (Surs).
36 odstotkov vseh priseljenih v Slovenijo je bilo državljanov Bosne in Hercegovine, za največ preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča še Ukrajina, Kosovo, Srbija in Severna Makedonija. Iz Slovenije se je hkrati več kot tretjina tujih državljanov preselila v Bosno in Hercegovino.
21 odstotkov slovenskih državljanov je bilo priseljenih iz Avstrije, 18 odstotkov pa iz Nemčije. Slovenci so se po podatkih Sursa priseljevali tudi iz dveh drugih sosednjih držav, Hrvaške in Italije pa tudi iz Švice. Če izvzamemo Italijo so to tudi države kamor se je hkrati odselilo največ državljanov Slovenije. Kar četrtina vseh si je svoj dom našla v Avstriji.
Po navedbah Sursa je bilo registriranih tudi 131.191 notranjih selitev oz. sprememb naselja prebivališča znotraj države, kar je 18 odstotkov več kot leto prej. Tujci so bili tudi lani bolj mobilna skupina prebivalcev kot državljani Slovenije. Med njimi se je namreč najmanj enkrat selil povprečno vsak deseti, med državljani Slovenije pa vsak dvajseti.
