Ljubljanski nadškof in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) Stanislav Zore je v pogovoru za tednik Družina spregovoril o spolnih zlorabah v slovenski Cerkvi. Zatrdil je, da se je Cerkev na tem področju zavezala ničelni toleranci in je pri preprečevanju in sankcioniranju zlorab aktivna, skrbi pa ga posploševanje zlorab znotraj Cerkev.
Glede očitka, da vodstvo Cerkve bolj kot žrtve ščiti storilce, Zore odgovarja, da so bila obdobja, ko so po današnjih merilih neustrezno reševali posamezne primere. “Mislim pa, da je neupravičen glede na današnje ravnanje škofov oz. Cerkve v Sloveniji,” je dodal. Verski delavci in vsi laiki imajo namreč dolžnost, da naznanijo sum spolne zlorabe. Prav tako po njegovih besedah s civilnimi oblastmi sodelujejo škofje in ekspertna skupina pri SŠK.
Slovenski škofje so namreč aprila letos sprejeli navodilo, da je vsak pastoralni delavec dolžan vsak primer suma spolne zlorabe javiti policiji in tožilstvu. Lani pa so sprejeli navodilo o tem, da duhovniki in pastoralni delavci ne smejo izvajati pastoralnega dela z enim mladoletnikom.
“Kar pa me danes nekoliko skrbi, je posploševanje zlorab znotraj Cerkve, o katerem poslušamo ali beremo skoraj neprestano,” je opozoril. Po njegovih besedah je slovenska Cerkev na področju zaščite otrok dejavna že od leta 2006, ko je sprejela smernice in ustanovila ekspertno skupino za reševanje primerov spolnih zlorab pri SŠK. Nedavno so od Kongregacije za nauk vere tudi dobili potrditev, da v slovenski Cerkvi na tem področju delajo aktivno in da imajo dejansko napredno pravno podlago, je dodal. V smernice pa bi morali v skladu z dokumentom, ki ga je izdal papež, vključiti še obravnavo škofov, ki bi prikrivali zlorabe.
Meni, da je v postopkih dokazovanja pomembno slišati žrtev, nato pa tudi obtoženega duhovnika. “Potem pa celoten postopek prepustiti policiji in sodišču, da po predvidenih korakih zadevo razišče in poda svoje mnenje,” je dodal.
Kot je še dejal, pa obtoženi velja za nedolžnega, dokler mu krivda ni dokazana. “Težko in krivično bi bilo obsoditi duhovnika, ki ni bil deležen poštenega sojenja in ki ni bil dokazano spoznan za krivega.” Ker je dokaze za zlorabe težko pridobiti, je po njegovih besedah pomembno, da se cerkveni postopek naslanja na ugotovitve civilne preiskave, kjer imajo državni organi dovolj ekspertov različnih strok.
V Cerkvi namreč teh strokovnjakov nimajo, zato so škofje tudi sprejeli navodilo, naj svoje delo najprej opravijo državni preiskovalni organi, da se lahko pozneje cerkveno sodišče opre na te rezultate. Je pa po njegovih besedah treba poskrbeti, da tisti, ki je obtožen zlorabe, nima več stika z mladoletnimi.
Komentiral je tudi oblikovanje civilne iniciative Dovolj.je. “Iz dosedanjega delovanja te civilne pobude se zdi, da se morda žrtve kdaj laže obrnejo na civilnodružbene skupine kot pa na ustrezne cerkvene ustanove. Če to pomaga žrtvam pri iskanju pomoči in pravice, se mi zdi koristno in to pozdravljam,” je dejal. Po drugi strani pa se ne strinja z načinom delovanja te iniciative, zlasti ko objavlja imena domnevnih storilcev, ne da bi jim bila v civilnih oz. cerkvenih postopkih krivda dokazana.
“Mislim, da je vedno v interesu vseh, žrtev pa tudi družbe kot take, da morajo vedno biti storilci pravično sojeni in obsojeni. Vedno zagovarjam preiskovalne in sodne postopke pravne države in zavračam javne linče, pa naj bo to v primeru duhovnikov ali drugih ljudi,” je še opozoril.
Zagotovil je še, da so ob vseh ukrepih, ki so jih sprejeli, “naši otroci in mladi, ministranti, veroučenci in skavti varni”.
V civilni iniciativi so sicer v torek pozvali k razpustu ekspertne skupine za reševanje spolnih zlorab pri SŠK, ker da je izgubila vso kredibilnost, ter zahtevali odstop člana skupine Andreja Nagliča. V SŠK pa so danes ocenili, da ekspertna skupina deluje v okviru svojih strokovnih pristojnosti in v skladu s civilno in cerkveno zakonodajo. Kot so sporočili, je ekspertna skupina predstavnike iniciative povabila na srečanje, a se na vabilo še niso odzvali.
V SŠK so še pojasnili, da so v okviru ekspertne skupine od leta 2009 prejeli 18 prijav in obravnavali 14 primerov. Trenutno skupina obravnava šest primerov, ki ji je prijavila omenjena iniciativa. V enem primeru je od državnega tožilstva dobila sporočilo o zavrnitvi kazenske ovadbe zaradi zastaranja, glede drugih prijav pa čaka na odziv pristojnih državnih organov, so še sporočili iz SŠK.
