Piše: C. R., STA
Po imenovanju zadostnega števila članov sveta RTVS po noveli zakona o RTVS je ta konstituiran, a nima pravne podlage za delo. Obstoječima nadzornemu in programskemu svetu pa je s tem potekel mandat, torej nimata več pravne podlage za obstoj, ugotavljata tako pravnik Ciril Ribičič kot ministrica Asta Vrečko. Ministrstvo sicer išče rešitve za RTVS. Vendar mnogi trdijo, da z zadržanjem novele zakona o RTVS do nadaljnega velja prejšnji zakon oz. programski in nadzorni svet.
Ustavno sodišče se je sicer v ponedeljek odločilo zadržati izvrševanje prvega, drugega, četrtega in petega odstavka 23. člena novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki med drugim določajo postopek sklica prve seje novega sveta RTVS. V celoti pa je zadržalo 24. in 25. člen novele, ki med drugim določata, da svet v šestih mesecih po konstituiranju sprejme nov statut, da v 15 dneh po konstituiranju objavi javni razpis za predsednika in člane uprave ter način glasovanja predsednika in vsakega člana uprave.
Ustavno sodišče je s tem, ko je zadržalo del novele zakona o RTVS, a obenem dovolilo konstituiranje novega sveta zavoda, ustvarilo pravno negotovost, je za STA pojasnil nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič.
Spomnil je, da so na takšen izid opozorile tri ustavne sodnice v odklonilnih ločenih mnenjih. Izpostavile so, da bo prišlo do negativnih posledic, saj da z zadržanjem dela novele imenovanj v novi svet zavoda niso ustavili.
Zadržan namreč ni bil tisti člen v noveli, po katerem je novi svet zavoda konstituiran, ko je vanj imenovanih devet svetnikov, kar se je zgodilo v sredo. Prav tako ni bil zadržan člen v noveli, ki pravi, da po konstituiranju novega sveta prenehajo opravljati delo programski in nadzorni svet ter nanju vezani odbori.
Tako ima ta trenutek pravno podlago za obstoj samo novi svet zavoda, ki pa nima pravne podlage za dejansko delovanje. Stari programski in nadzorni svet sta s tem ostala brez pravne podlage za svoje delovanje in obstoj.
Sodišče pa je odločilo, da končno konstituiranje sveta zavoda ni mogoče, kar pa Ribičič ocenjuje za negotovost, saj se ne ve, kaj končno konstituiranje sploh označuje.
Podobno je po današnji seji vlade ugotavljala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki upa, da bo ustavno sodišče čim prej vsebinsko odločilo o ustavnosti zakona. Na kulturnem ministrtvu vztrajajo pri stališču, da so nujne spremembe, da začne servis opravljati svojo nalogo objektivnega obveščanja javnosti.
