0.4 C
Ljubljana
ponedeljek, 23 decembra, 2024

Na odboru za finance sprejeli zakon o demografskem skladu, poslanci KUL pa obstruirali sejo – toliko o njihovi naklonjenosti upokojencem

Piše: Nina Žoher (Nova24tv)

KUL četverček nas že nekaj mesecev poskuša prepričati v to, da želijo nazaj na oblast, da se prične delati v korist ljudi. Ne želijo namreč priznati, da jim gre v resnici za to, da se zavihtijo nazaj na oblast, ker le ta s seboj prinese določene privilegije, ki so se jih dodobra navadili. Kako gre KUL-ovcem za dobrobit ljudi, je dodobra razgalila njihova poteza na seji Odbora za finance, kjer se je razpravljalo o Predlogu Zakona o nacionalnem demografskem skladu. Sejo so namreč meni nič tebi nič obstruirali. Predlog Zakona o nacionalnem demografskem skladu (ZNDS) je bil v drugi obravnavi na Odboru za finance, z 11 glasovi ZA in brez glasu PROTI, vendarle sprejet.

“KUL opozicija napovedala obstrukcijo in zapustila sejo Odbora za finance, kjer v drugi obravnavi odločamo o “Predlogu Zakona o nacionalnem demografskem skladu (ZNDS)”. Namesto konstruktivne razprave, raje pobeg,” je preko Twitterja kritično zapisal poslanec SDS Jure Ferjan in ob tem dodal, da vlada in koalicija delata za Slovenijo, za mlade in stare, za vse ljudi.

Glede na to, da je slovenski pokojninski sistem že sedaj nevzdržen, je povsem jasno čemu je potreben sprejem takšnega zakona. Demografske projekcije, ki kažejo na visoko povečanje javnofinančnih izdatkov za pokojnine, namreč postavljajo izziv vsem generacijam, da se skupaj dogovorijo, na kakšen način lahko država s prerazporeditvijo svojih prihodkov zagotavlja, kar najbolj pravično in spodbudno okolje za njihovo sobivanje. Slovenski pokojninski sistem, ki deluje na principu solidarnosti, v razmerah vse manjše aktivne populacije ni več zmožen zagotavljati dolgoročne vzdržnosti. Pokojninski sistem deluje po principu “iz rok v usta”, kar pomeni, da se prispevki od plač porabljajo za pokojnine tistih, ki so takrat upokojeni. Ker vplačani prispevki za pokojninsko varnost ne zagotavljajo dovolj sredstev za izplačilo pokojnin, mora manjkajoča sredstva zagotoviti država preko državnega proračuna.

Sklad za plemenitenje pokojnin bo kmalu zaživel tudi v Sloveniji
Slovenija nima sklada po vzoru zavarovalniškega sistema, kjer bi se denar oziroma premoženje za pokojnine nalagalo in plemenitilo, od česar bi imele korist tako sedanje kot prihodnje generacije upokojencev. S predlogom zakona o nacionalnem demografskem skladu se tako naslavlja omenjeno problematiko. Poglavitna rešitev zakona je omilitev pritiska na javne finance ob hkratnem zagotavljanju dodatnih sredstev za dostojne pokojnine, sofinanciranja politike za skrb za starejše in za ukrepe družinske politike. Dolgoročne projekcije izdatkov za pokojnine, ki jih pripravlja Evropska komisija s sodelovanjem držav članic EU namreč kažejo, da bi se ob osnovnem scenariju izdatki za staranje v Sloveniji v obdobju od leta 2016 do leta 2070 povečali z 21,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na kar 28,2 odstotka BDP.

Šarčeva vlada se po besedah naših sogovornikov ne misli lotiti izzivov na področju demografije in pokojninske zakonodaje. (Foto: demokracija.si)

Foto: Demokracija

Očitno pa se četverčku KUL omenjena težava ne zdi dovolj problematična, da bi bili pripravljeni sodelovati pri reševanju. To po eni strani ne čudi glede na to, da v 15 letih ni bil zgrajen niti en dom za upokojence. V zadnjih desetih letih so na ministrstvu za socialno delo predvsem ustanavljali različne komisije. Pisale so strategije in resolucije. Od časa do časa se je kopiralo dobre predloge. Nekdanja premierka Alenka Bratušek se namreč rada pohvali z ukradenim predlogom stranke Slovenske demokratske stranke, da je ona uredila kot ministrica za infrastrukturo, da se bodo upokojenci vozili brezplačno z javnim prevozom.

Razlika je več kot očitna
V proračunu za leto 2020 je bilo s strani 13. vlade za izplačilo pokojnin namenjenih 940.258.933 evrov, z rebalansom proračuna 2020 je 14. vlada za izplačilo namenila 1.155.667.728 evrov. V proračunu za leto 2021 je za namen izplačila pokojnin namenjenih 1.337.236.866 evrov in v proračunu 2022 1.291.932.122 evrov. V letih 2021 in 2022, je Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d. ali njen pravni naslednik, zavezana, da ZPIZ-u vsako leto nakaže 50 milijonov evrov. Za namen dolgotrajne oskrbe je 13. vlada v proračunu za leto 2020 namenila 12.251.859 evrov, medtem ko je 14. vlada za namen reševanja problema dolgotrajne oskrbe v skladu z zavezami zapisanimi v koalicijski pogodbi za leto 2021 namenila 22.824.665 evrov in za leto 2022 21.852.200 evrov. Zaradi povečanih potreb po domskem varstvu starejših je ministrstvo pospešilo aktivnosti za zagotovitev dodatnih kapacitet v domovih za starejše. Slednja bodo zagotovljena tako s podelitvijo koncesij, kot z intenzivnim črpanjem evropskih sredstev. Ministrstvo je dne 19.6.2020 že objavilo javni razpis za podelitev koncesij za okvirno 1100 mest.

Odnos levega političnega pola po eni strani dobro ponazarja tudi dejstvo, da so vlade levega političnega pola v 10 letih v domove za ostarele vložile preko 31 milijonov medtem, ko se je nevladnim organizacijam razdelilo več kot 70 milijonov. Za razliko od prejšnjih vlad je ta vlada poskrbela za upokojence tako, da so bili tisti z najnižjimi pokojninami deležni solidarnostnih dodatkov, ustanovljen je bil urad za demografijo, več kot 200 milijonov evrov dodatnih sredstev za pokojnine v primerjavi s prejšnjo vlado, 10 milijonov več sredstev za dolgotrajno oskrbo v primerjavi s prejšnjo vlado, prišlo pa je tudi do redne ter izredne uskladitev pokojnin.

Ko je predsednica SD Tanja Fajon v pogovoru četverčka KUL na nacionalni televiziji priznala, da so dali lastne interese pred skupne, je v bistvu dala vedeti, da je interes po oblasti tako velik, da je pomen usklajenosti vsebine v korist ljudi povsem na stranskem tiru. Ravno zato imamo danes težave glede vzdržnosti pokojninskega sistema in demografije kot take, saj je bila problematika predolgo zapostavljena. Z današnjo obstrukcijo je četverček pokazal, da se mu problematika ne zdi pereča, saj so brez sramu odkorakali v posmeh državljankam in državljanom. Kakorkoli, na srečo je bil brez njihove podpore, v drugi obravnavi in z 11 glasovi ZA, sprejet Predlog Zakona o nacionalnem demografskem skladu. Poraja pa se vprašanje, kdo bo resno jemal KUL-ovce, ki naj bi bili v parlamentu zato, da zastopajo interese državljank in državljanov? Kako sploh pričakovati od takšnih ljudi, da bodo naredili kaj v korist državljanov, če so brez idej in niso pripravljeni sodelovati?

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine