Piše: Peter Truden
Od medijskega konstrukta maske in respiratorji so lani ulice sredi vrhunca epidemije zavzele skupine levičarskih skrajnežev. Takrat smo dobili odgovor na vprašanje, ali bi slovenski socialisti leta 2020 naredili isto kot leta 1945. Odgovor je: bi.
Komunistično revolucijo je zamenjalo bioteroristično delovanje levih političnih strank, njim naklonjenih medijev in na proračun priklopljenih interesnih skupin.
Cilj je bil jasen. Primarno padec vlade. Sekundarno sabotaža vladnih ukrepov proti koronavirusni bolezni za vsako ceno, saj so mrtvi bonus, ki proizvaja potencialno protivladne svojce preminulih. Prvi cilj jim je spodletel, drugi pretežno uspel – drugi val je prinesel bogato žetev in posledično nizko podporo vladni garnituri.
Tudi drugje po Evropi so sicer protestirali proti epidemiološkim ukrepom – a tam na civiliziranem Zahodu so jih pričakali policijski pendreki in solzici. Pri nas pa so jih pričakale kamere »prime-time« in Katarina Matejčič, ki je z glavnim režiserjem protestov skupaj premlevala najboljše kadre za večerno oddajo.
Mračnjaštvo »kot boj proti fašizmu«
A protest 27. 4. 2021 je vendarle bil še nekoliko grozljivejši. Mračnjaštvo, ki se je tam prodajalo kot »boj proti fašizmu«, je bilo že stopnjo naprej od običajnega bioterorizma iz leta 2020, saj je zdaj že jasno, da je preostanek vlade dovolj konsolidiran, da ne bo popustil. Ne gre več za to vlado, ki ima vendarle le še dobro leto mandata – morda je bil kratkoročni podton le ta, da če bo vlada padla, ne bo padla po demokratični poti, ampak na ulici kot leta 2013. A to je sekundarno sporočilo. Tokrat gre za ideje, ki si jih pred desetimi leti še niso upali izgovoriti, danes pa so ugotovili, da je čas dozorel. Niso več govorili o tem, da se je slovenski narod pred 80 leti uprl okupatorju. »Mi, antifašisti, smo premagali naciste in fašiste,« so grmeli. 10-tisoč glava množica sredi glavnega mesta se je začela povsem identificirati s komunističnimi krvniki. Medtem ko je donela srhljiva vojaška koračnice Nabrusimo kose, je množica vpila: »Revolucija, revolucija!«
Tisti smrt fašizmu, svoboda narodu je zvenel še prav posebej krvoločno, kot da odmeva od sten gradu Strmol. Nič manj krvoločno kot: »Es geht um Deutschlands gloria, Sieg heil! Sieg heil! Viktoria!«
Celoten članek si lahko preberete v novi Demokraciji!
