Piše: C. R.
Župani občin Središče ob Dravi, Ormož in Sv. Tomaž so v izjavi za medije pred DZ predstavili razloge za peticijo proti vzpostavitvi začasnega azilnega doma v Središču ob Dravi. Občani so pod peticijo na pobudo občinskih svetov vseh treh občin v zelo kratkem času prispevali 3500 podpisov, je povedal ormoški župan Danijel Vrbnjak.
Peticijo bodo po njegovih besedah vložili na komisijo DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti, predali pa jo bodo tudi notranjemu ministrstvu Boštjanu Poklukarju. Vlado pozivajo, naj znova obravnava svoj sklep o organiziranju začasnih izpostav azilnega doma z dne 29. februarja. O tem bo danes razpravljal tudi odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Kot pravi župan Ormoža Danijel Vrbnjak, so občani o odločitvi o organizaciji začasnega azilnega doma v Središču ob Dravi izvedeli iz medijev, s čimer se, kot je dejal, absolutno ne strinjajo. Zahtevajo, da vlada ta sklep prekliče.
Župan Središča ob Dravi Toni Jelovica s to odločitvijo ni bil seznanjen niti ni bila z njo seznanjena lokalna skupnost. Glede lokacije se je vlada po njegovih besedah pogovarjala z nekaterimi občinami, medtem ko so bili v občini Središče ob Dravi obravnavani “kot drugorazredni državljani”.
Župan občine Sv. Tomaž Mirko Cvetko se prav tako ne strinja, da se v njihovem kraju določena stvar zgodi s sklepom, ne da bi kogar koli v tem kraju vprašali o zadevi. “Na takšen način ni mogoče reševati tako perečih in pomembnih stvari, kot so azilni domovi,” je prepričan. “Enostavno je bilo premalo komuniciranja, enostavno imamo premalo podatkov, enostavno zdaj ne moremo verjeti tem besedam,” je Vrbnjak odgovoril na vprašanje, ali umestitvi azilnega doma nasprotujejo kljub temu, da bo le začasen. Občani so po njegovih besedah sporočili, da si azilnega doma v Središču ob Dravi ne želijo.
Prebivalstvo Središča ob Dravi je starejše, skrbijo jih varnost ter ekonomska in socialna vprašanja, je opomnil Jelovica. Po njegovih besedah imajo nešteto vprašanj, na katera kot župan ni dobil odgovora. Ob tem ne ve, kako se bo migrantom dovoljeno gibanje po občini. Zgodilo se je namreč že, da so našli zapuščeno hišo in jo zažgali, je opozoril. Po njegovem mnenju ni primerna niti lokacija začasnega azilnega doma, saj prostorski načrt tam določa povsem drugačen namen. Jelovica upa, da bo vlada pokazala razumevanje ob peticiji, v nasprotnem primeru bodo občine sprožile upravni spor, temu pa lahko sledi tudi državljanska nepokorščina.
Vrbnjak sicer verjame besedam predsednika vlade Roberta Goloba, da se je vlada odločala med več kot 20 lokacijami in da se je z nekaterimi občinami predhodno pogovarjala. “Verjetno je res, kot je dejal predsednik vlade, da se noben župan, s katerim so se pogovarjali, ni strinjal s tem,” je dejal. Glede na to se mu zdi toliko bolj nepošteno, da so lokacijo začasnega azilnega doma določili z neposrednim sklepom. Cvetko je dodal, da občani v Središču ob Dravi z migracijami živijo že vrsto let, zato meni, da zadeva ni preprosta. Občani se po njegovi oceni zavedajo, da EU zahteva, da mora Slovenija sprejeti določeno kvoto azilantov. A si želijo širše razprave glede tega, kje naj bodo nameščeni.
Občinski sveti vseh treh občin so sicer na skupni izredni seji prejšnji teden soglasno nasprotovali vzpostavitvi azilnega doma v Središču ob Dravi in se odločili za peticijo. Njen cilj je, da vlada v celoti prekliče sklep o azilnem domu in znova preuči druge možnosti za postavitev doma.
O izpostavi azilnega doma je v izjavi za medije spregovoril tudi župan občine Brežice Ivan Molan. V občini, ki jo vodi, se po njegovih besedah strinjajo, da se pri njih postavi registracijsko-sprejemni center. Medtem azilni center pomeni, da se lahko v njem nastanjeni ljudje prosto gibajo, je opomnil. V občini zaenkrat niso dobili še nobenih informacij niti o številu ljudi, ki naj bi jih sprejel, niti o mestu, kjer naj bi stal. “Vemo samo, da je izbrana lokacija Obrežje, ki pa je popolnoma neprimerna,” je opozoril. Problem vidi tudi z vidika varnosti, saj bi bil na eni strani registracijski center ljudi, ki jih je treba varnostno preveriti in zdravstveno oskrbeti, potem pa bi šli v azilni center, kjer bi se lahko prosto gibali. “Ne bo mogoče ugotoviti, kdo je prišel v državo nezakonito in kdo je tisti, ki se lahko prosto giba po občini,” je pojasnil.
Vlada želi azilni center po njegovih navedbah umestiti na območju, ki ni primerno za bivanje. “Gre za avtocesto, prek katere gre mejni prehod, kjer je prepoved gibanja zaradi teroristične nevarnosti,” je izpostavil. “Preko tega prehoda gre letno 5,5 milijona vozil, tu je carinski urad, na katerem se dnevno carini približno 400 do 500 kamionov. Na tem uradu naj bi bil registracijski center, kjer bi bilo dnevno 500 ljudi. To območje ni primerno za bivanje. Če bi objekte, ki niso primerni za bivanje, priključili na vodo, bi kršili zakonodajo,” je poudaril.
