Piše: Moja Dolenjska
Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je bilo v začetku leta 2024 v Sloveniji za 29,3 % manj mladih (15–29 let) kot ob osamosvojitvi. Izzivi mladih se v zadnjem obdobju niso korenito spremenili, so se pa zagotovo poglobili. Tako so na tradicionalni novinarski konferenci ob mednarodnem Dnevu mladih opozorili predstavniki mladih.
Na njej so se osredotočili na neodzivnost in slabo komunikacijo predsednika vlade Roberta Goloba in drugih članov vlade, kot npr. finančnega ministra Klemna Boštjančiča (tudi podpredsednika vlade). Spregovorili so tudi o (ne)uresničevanju koalicijske pogodbe in zavez do mladih.
Na konferenci so izzive in situacijo mladih predstavili:
- Eva Kotnik, predsednica Mladinskega sveta Slovenije,
- Žiga Ciglarič, podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije za mednarodno sodelovanje in
- Max Davidović, mladinski delegat Republike Slovenije pri OZN.
Mladi si želijo aktivne participacije in enakopravnega vključevanja mladih v procese odločanja na vseh ravneh. Izgubljajo (za)upanje v demokratične procese, zaradi nenaslavljanja izzivov s strani državnih institucij. Na Mladinskem svetu Slovenije se trudijo za dobro in tvorno sodelovanje z vlado vendar, kot kaže, ta nima posluha za problematike mladih.
Predsedniku vlade so po aprilski kampanji Nimam kam naslovili prošnjo za srečanje, vendar pa so odgovor na poziv prejeli šele prejšnji mesec, datuma za srečanje pa še nimajo.
Kot kaže, predsednik vlade nima interesa, da bi se srečal z mladimi, čeprav jim je obljubil, da se bo z njimi sestajal na letni ravni.
Tako predsednik vlade kot minister Boštjančič ignorirata celo pozive prek medijev.
Minister za finance Klemen Boštjančič v medijih navaja, da so mladi (proračunska) prioriteta za leti 2024 in 2025. Povedal je: “Proračunske prioritete bodo Zdravje, znanje in mladi,” odgovora, kje v proračunu se to odraža glede na pretekla leta, pa do danes še mladi še niso prejeli. Mladi služijo očitno zgolj za dobro promocijo. K obrazložitvi so pozvali tako na seji Sveta Vlade RS za mladino kot tudi prek neposrednega dopisa in tudi medijev, vendar obrazložitve ni.
Mladi najbolj izgubljajo zaupanje v politiko, ko se obljube ne izpolnijo, še bolj pa, ko se jih v procese vključuje zgolj za kuliso. Raziskava “Mladina 2024” je tudi pokazala, da se mladi vedno bolj nagibajo k skrajni desnici, za dodatek pa se tja nagibajo predvsem tisti, ki ob občutku neslišanosti doživljajo tudi stanovanjski šok. Žal se jim zdi, da predsednik vlade v medijih prikazuje, da so mu mladi pomembni, kar pa se ne odraža v praksi. Njihovo mnenje je, da mora vlada vključevati predstavnike mladih, ki so zavezani k zagovarjanju mnenj vseh mladih v procese odločanja, da bo lahko resno in celovito naslavljala mladinske problematike. Zato tega ne more dokazati z vključevanjem zgolj mladih iz svojih političnih vrst.
Ponovno poudarjajo, da obsojajo neodzivnost predvsem predsednika vlade (kljub zagotovilom iz preteklosti), ministra za finance, kot tudi nekaterih drugih članov vlade.
Želijo jasno osebno opredelitev predsednika vlade in zaveze o izpolnjevanju pogodbe glede bivanjske problematike mladih, drugih problematik ter pojasnilo, zakaj se mlade označuje za proračunsko prioriteto, če nihče ne zna obrazložiti, kje v proračunu se to pozna.
Pričakujejo torej, da jim bo predsednik vlade priskrbel podatke, za koliko se je povečal proračun, namenjen reševanju mladinskih problematik. Kako se bo Golob odzval na zahteve, bomo spremljali in o tem tudi poročali.
Na svetu je danes 1,2 milijarde mladih, starih od 15 do 24 let, kar predstavlja 16 odstotkov svetovnega prebivalstva. Po podatkih Sursa je bilo v začetku leta 2024 v Sloveniji za 29,3 odstotkov manj mladih (15–29 let) kot ob osamosvojitvi.
Vlada Roberta Goloba pa je povsem neodzivna na pozive predstavnikov mladih.
