Piše: Blagovest.si
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 17,1-9): Tisti čas je Jezus vzel s seboj Petra, Jakoba in njegovega brata Janeza in jih pêljal na visoko goro, na samo. Vpričo njih se je spreménil. Njegov obraz je zasijal kakor sonce in njegova oblačila so postala bela kakor luč. In glej, prikazala sta se jim Mojzes in Elija, ki sta govorila z njim. Peter pa se je oglasil in rekel Jezusu: »Dobro je, da smo tukaj, Gospod! Če hočeš, postavim tu tri šotore; tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ko je še govóril, jih je obsenčil svêtel oblak, in glej, glas iz oblaka je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje; njega poslušajte!« Ko so učenci to zaslišali, so padli na obraz in se zelo prestrašili.
In Jezus je pristopil, se jih dotaknil in rekel: »Vstanite in ne bojte se!« Ko pa so povzdignili oči, niso videli nikogar razen Jezusa samega. In medtem ko so šli z gore, jim je Jezus zapovedal: »Nikomur ne povejte, kar ste videli, dokler Sin človekov ne bo vstal od mrtvih!«
Dogodek Jezusovega spremenjenja na gori je zagotovo eden najbolj pretresljivih v času Jezusovega javnega delovanja, tako da mu je posvečen celo poseben praznik (6. avgusta), vendar pa se ga spominjamo vsakič v postnem času. Res dokaj nenavadne okoliščine: Jezus vstane sredi noči, prebudi Petra, Jakoba in Janeza, torej tri izmed apostolov, ki so kasneje z njim edine priče njegove agonije v vrti Getsemani in še prej ob obujenju Jairove hčere, in jih pelje na goro, kraj intimnega srečanja človeka z Gospodom. Tudi Jezus je šel večkrat v samoto na goro molit in velikokrat noč prebil v molitvi.
Nadaljevanje preberite TUKAJ.
