Piše: Blagovest.si
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 11,25-30): Tisti čas je Jezus spregovóril in rekel: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa malim. Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne pozna Sina, razen Očeta, in nihče ne pozna Očeta, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti.
Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.«
Kako znan nam je ta evangelijski odlomek. Navsezadnje smo ga prejšnji mesec slišali tudi ob prazniku Jezusovega presvetega Srca. A morda je že to nenavadno, da najdemo ta odlomek le v Matejevem evangeliju in še to “izven konteksta”. Matej je namreč po osnovnem poklicu cestninar, dobro je razumel Jezusov klic, naj mu sledi, kot izraz neizmernega Božjega usmiljenja. Prav ta Jezusova molitev, ki nagovarja Očeta, odstira del skrivnostnega odnosa med Sinom in Očetom. Očeta najprej nagovarja kot “ti”, nato pa v tretji osebi, kar kaže na to, da je svetopisemski pisatelj tu očitno združil več besedil, morda izluščil temeljno Jezusovo sporočilo. Jezus namreč prihaja kot poslan od Očeta, iz mnogih odlomkov lahko zaslutimo skrivnostnost njunega odnosa, ki je predvsem odnos ljubezni. Dokler smo na tem svetu, lahko samo slutimo ta odnos, šele ko bomo Boga smeli gledati, bomo dokončno deležni te velike ljubezni, ki jo je Bog razodel tudi preko Jezusovega srca. In mnogi modreci tega sveta pravzaprav ne razumejo te ljubezni, saj skušajo to razložiti po svoje, po človeško – tudi zato je Bog to najprej razumel “malim”, ljudem preprostega srca. Spomnimo se primera sv. Bernardke Lurške, komaj pismene deklice, ki je domačega župnika prepričala, da se ji je prikazala lepa gospa, ki se je predstavila kot “Brezmadežno spočetje” (o katerem sama ni vedela ničesar).
Več TUKAJ.
