Piše: Blagovest.si
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 28,16-20): Tisti čas se je enajst učencev odpravilo v Galilejo na goro, kamor jim je bil Jezus naróčil. Ko so ga zagledali, so se mu do tal priklonili, nekateri pa so dvomili. Jezus je pristopil in jim spregovóril: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in poučujte vse narode. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.«
Čeprav smo po binkoštih znova zakorakali v čas “med letom”, nas nedelja Svete Trojice še vedno spomni na odmev velikonočnega časa. Tu se seveda ne spominjamo kakšnega posebnega dogodka, ampak bolj to, kar nam je Bog razodel sam o sebi. Judje niso poznali Boga kot “troedinega”, zato je bilo govorjenje o Očetu in Sinu zanje bogokletje. Pričakovali pa so Mesija, a le kot človeka, nekoga, ki ga bo/je Bog mazilil in bo rešil svoje ljudstvo. Toda zgodilo se je, da je Bog presegel vsa pričakovanja, ne glede na to, da so preroki napovedovali prav to, kar je Jezus nato razodel o sebi. Beseda se je učlovečila in se naselila med človeštvom, kakor je izrazil apostol evangelist Janez. Jezus se je po vstajenju vrnil k Očetu, poslal pa je Svetega Duha. Iz njegovega učenja smo lahko razbrali, kakšen odnos ima z Očetom in kdo je Sveti Duh.
