Piše: Blagovest.si
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 15,1-8): Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Jaz sem prava vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani; in vsako, ki rodi sad, otrebi, da rodi še več sadu. Vi ste že čisti po besedi, ki sem vam jo povedal. Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete ničesar storiti. Če kdo ne ostane v meni, ga vržejo proč kakor mladiko in se posuši. Te mladike poberejo in vržejo v ogenj in zgorijo. Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V tem je poveličan moj Oče, da obrodite obilo sadu in postanete moji učenci.«
Po nedelji dobrega pastirja imamo tokrat naslednji Jezusov govor, ki je v resnici še kako povezan s praznikom velike noči. Tokrat Jezus uporablja prispodobo vinske trte. Jezus namreč uporablja prispodobe tedanjega časa, vendar, kakor opažamo, so zelo uporabne tudi dandanes. Na ta način Jezus predstavlja sebe, pa tudi svojega in našega Očeta. Uporablja razumljivo govorico, s katero nam približa skrivnost Božjega kraljestva. Morda je to za nekoga, ki mu ni tako blizu obdelovanje zemlje, nekoliko težje. A ko okušamo denimo odlično vino, skušamo premisliti, kako je to vino nastalo. Prve posvetilne besede v evharistični molitvi se nanašajo na to, da Bogu darujemo kruh in vino. Kruh je sad zemlje, vino pa sad trte. Oboje pa je tudi sad “dela človeških rok”. Udeležba človekove narave je tu pomembna, tako kot udeležba stvarstva. Človek obdeluje zemljo, seje žito, ki nato vzkali in dozori. Človek ga požanje, mlati, pridobi zrnje, ki ga zmelje v moko, iz nje nato zamesi kruh in ga speče. Podobno je z vinom: ko trta prinese svoj sad, ga je treba obrati, stisniti, sok pa mora dozoreti, da postane vino.
