Piše: L. B.
Včeraj, 13. julija 2021, je potekala spominska slovesnost ob 101. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu, slovesnosti se je udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch.
Prireditev je organizirala Fundacija Narodni dom skupaj z obema krovnima organizacijama Slovencev v Italiji, Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in Svetom slovenskih organizacij. V kulturnem programu so z lepo izvedbo slovenskih samospevov ob klavirski spremljavi sodelovali člani Glasbene matice.
Uvodni nagovor je imel Rado Race, predsednik Fundacije Narodni dom, ki je predlagal, da »naj vrnitev Narodnega doma daje elana slovenski manjšini v Italiji, predvsem mladim, da bodo v njem delali, ustvarjali, se srečevali«. Slovesnosti v dvorani Narodnega doma se je udeležil tudi deželni odbornik, pristojen za vprašanja slovenske manjšine, Pierpaolo Roberti.
Ministrica je povedala, da se veseli ponovnega odprtja Narodnega doma: »Tudi sama se veselim tistega trenutka, ko bo Narodni dom zopet v polnosti lahko zaživel svoje poslanstvo. Tisto poslanstvo, ki so mu ga namenili Slovenci, ki so ga pred 120 leti zgradili. Naj res postane prostor, dom vseh Slovencev, ki živite in delate tukaj! Naj postane središče slovenske ustvarjalnosti in samozavesti.« Ob tem je spomnila, da mora biti dom odprt tudi za vse druge.
Po nagovorih so simbolno položili venec na pročelje Narodnega doma, tako kot je to že prek dvajset let počela stranka Slovenske skupnosti.
Kasneje je sledila predstavitev knjige Gorazda Bajca in Boruta Klabjana z naslovom »Ogenj, ki je zajel Evropo, Narodni dom v Trstu 1920-2020«, ki je izšla letos pri Cankarjevi založbi. V knjigi so opisane okoliščine izgradnje Narodnega doma, napetosti v letih, ki so sledile, še posebej pa dogajanje v tistih tragičnih dneh leta 1920. Govori tudi o usodi Narodnega doma v naslednjih stotih letih, vse do dogajanja v lanskem letu ter postopkih vračanja doma v slovenske roke.
Narodni dom je bil v osrčju Trsta po načrtih arhitekta Maksa Fabianija zgrajen v začetku 20. stoletja in je predstavljal središče ustvarjalnosti in družbenega življenja takrat zelo številčne slovenske skupnosti na tem območju. V njem je deloval hotel, kavarna in hranilnica, v dvorani pa so organizirali koncerte, predavanja, zborovanja in druge prireditve. Ta arhitekturni dragulj je bil center slovenske kulturne, gospodarske in politične dejavnosti, bil je simbol slovenstva v Trstu. Požig doma, ki se je zgodil 13. julija 1920, je bil uvod v temačno obdobje za Slovence na tem območju. Lansko leto, sto let kasneje, pa je bil s podpisom Memoranduma o soglasju za vrnitev Narodnega doma, narejen pomemben korak za njegovo vrnitev slovenski narodni skupnosti v Italiji.
