Na današnji dan pred 30 leti je danes že pokojni literat Tone Pavček na množičnem zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ, prebral Majniško deklaracijo. Deklaracija je postavila temelje slovenske samostojnosti, saj je v njej zapisana zahteva po suvereni državi slovenskega naroda, poroča STA.
Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev so z deklaracijo zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope.
V Majniško deklaracijo so zapisali, da je glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično samostojnost slovenska država utemeljena na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem, ter družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije.
Dokument je nastal v pisarni Dimitrija Rupla aprila 1989 na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Pavček jo je nato 9. maja 1989 prebral na množičnem zborovanju na Kongresnem trgu, ki je bil povezan s procesom proti Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiću in Franciju Zavrlu, t. i. četverici JBTZ.
Zborovanje so, ker so ga oblasti prepovedale, organizirali kot javno sejo predsedstva Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije (RK ZSMS), govori pa so sledili formalnemu branju dnevnega reda seje.
V torek je predsednik republike Borut Pahor pripravil srečanje ob 30. obletnici branja Majniške deklaracije, na katerem je poudaril, da ima Majniška deklaracija iz leta 1989 zelo aktualen pomen za prihodnost, njena največja odlika pa je po njegovem prepričanju, da je povezala demokracijo, državno suverenost in slovensko mesto v prenovljeni Evropi.
Prelomnega dogodka so se spomnili tudi v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, ki ga je organiziral predsednik RK ZSMS leta 1989 Jožef Školč. Zbrane je poleg Školča nagovoril tudi Igor Bavčar, pred tremi desetletji predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic, ki si je prizadeval za ponovno sojenje obtoženim v aferi JBTZ.
Danes bo v dvorani Slovenske matice okrogla miza, ki jo pripravlja Nova univerza v sodelovanju s Slovensko matico, Društvom slovenskih pisateljev in Združenjem za vrednote slovenske osamosvojitve. Sodelovali bodo soavtorji, priče in poznavalci dogodka, poleg omenjenih Rupla in Školča še Hubert Požarnik, Tone Partljič, Igor Grdina in Aleš Gabrič.
