Piše: Luka Perš / Nova24tv.si
Razbija se še ena dolgoletna vladavina preteklih struj. V javnosti so članice in člani akademske skupnosti (Dijaška organizacija Slovenije, Inštitut za novejšo zgodovino, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije, Univerza na Primorskem, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Sindikat vzgoje, izobraževanje znanosti in kulture Slovenije, Študentske organizacije Slovenije, Visokošolski sindikat Slovenije in Znanstveno-raziskovalno središče Koper) napisali še eno peticijo proti sedanji vladi zaradi “posegov v visoko šolstvo in znanost”. Žal pa v tem besedilu ne gre za nič drugega, kot še za en poskus ohranjanja statusa quo, ki se ga ne sme dotikati, kaj šele spreminjati. Ne smete pozabiti, da je znani francoski filozof Michel Foucault povedal, da je izobraževalni sistem ideologija oblasti. Podatki kažejo, da je Fakulteta za družbene vede prejela več kot 200, Filozofska fakulteta več kot 500 in Ekonomska fakulteta več kot 210 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja od leta 2003, razkriva ERAR.
V medijski sferi v lasti tranzicijske levice kritizirajo sedanjo vlado, da je zamudila z javnimi objavami razpisnih mest na posamezne programe slovenskih fakultet in srednjih šol. Vladi še očitajo, da je nepričakovano in v neskladju z dosedanjo prakso, odložila potrditev razpisa za vpis v visokošolske zavode. Šolski ministrici Simoni Kustec očitajo, da se odločitvi vlade ni zoperstavila. 24ur tudi poroča, da je šolsko ministrstvo objavilo, kako je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 1. februarja objavilo Razpis za vpis v višje strokovno izobraževanje v študijskem letu 2021/2022. A resnica je popolnoma drugačna, kar je opozoril predsednik vlade Janez Janša v objavljenem besedilu za slovensko javnost. “Določanje števila vpisnih mest na javnih šolah in fakultetah, ki se financirajo iz denarja davkoplačevalcev, je ena najpomembnejših strateških odločitev v vsaki državi. Če je slaba, lahko ustvarjamo na tisoče mladih, ki nimajo možnosti zaposlitve ne doma ne v tujini. Za prešolanje je naknadno potreben nov davkoplačevalski denar, ali pa si morajo posamezniki prešolanje plačati sami. V obeh primerih sta zapravljena čas in denar,” je na njihove očitke v objavljenem besedilu odgovoril premier Republike Slovenije.
Na področju izobraževanja se je v Sloveniji predolgo tiščalo glavo v pesek. Današnji svet je zelo dinamičen in zahteva nenehne spremembe v izobraževalnem procesu. V preteklosti je v Slovenij zaradi prevelikega vpliva družboslovnih fakultet večje število diplomantov ostalo dolgotrajno let brezposelnih. Tega se zaveda trenutni predsednik vlade Janez Janša, ki je predstavil vizijo prihodnjega izobraževanja v Sloveniji. “Sprejemamo slovenske in evropske resolucije o inovativnosti, umetni inteligenci, digitalni Sloveniji in Evropi. Govorimo o tem, kako nas lahko samo inovacije in nove tehnologije obvarujejo pred posledicami globalnega segrevanja.”
Zakaj Norveška vpisuje polovico manj programov kot v Sloveniji?
V nadaljevanju se trenutni predsednik vlade sprašuje, ali je razdeljenost med različnimi smermi smiselna za našo družbo. Vlada mora po njegovem gledati v prihodnost, saj z razpisnimi mesti po posameznih fakultetah določamo, “kakšna znanja bodo imeli naši otroci čez 5, 10, 15 ali 20 let.” Sprašuje se, ali bo Slovenija s strukturo 39 odstotkov šolajočih z znanji iz družboslovja, humanistike in umetnosti proti 37 odstotkov šolajočih z znanji iz naravoslovja, tehnike in informatike “sredi četrte industrijske revolucije sploh kakorkoli konkurenčna državam, kjer to razmerje 1 proti 2.” Navaja primer Norveške, kjer se vpisuje pol manj različnih programov kot v Sloveniji. Janša se strinja, da v državi potrebujemo tako dobro humanistiko kot tehnično inteligenco. Vendar razmere po posameznih profilih na trgu določajo potrebe časa in okolja v javnem in zasebnem sektorju.
Zato v nadaljevanju slovenski premier omeni, da je naše največje bogastvo človek. Njegovo suverenost predstavlja znanje. Dolžnost države je, da mladim omogoči, da si pridobijo kar najboljše možna znanja in veščine. Po mnenju Janše lahko država nudi posamezniku več v smislu izenačevanja izhodiščnih možnosti za srečno življenje, to pa je “splošen dostop do kvalitetnega, konkurenčnega znanja.”
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani je po uradnih podatkih prejela 530.772.377,75 evrov od leta 2003. (Foto: Posnetek zaslona- Erar)
Milijarda za nezaposljiv kader – je to pametna investicija?
Lahko levo usmerjeni akademiki, profesorji napišejo še sto peticij in pisem proti politiki sedanje vlade, žal jim argumenti ne govorijo v prid. Vse težave nezaposlenih diplomantov pade na ramena slovenskih davkoplačevalcev. Veliko ljudi, ki so se šolali v humanističnih in družboslovnih smereh, dolgo ne najde izobrazbi primerne službe. Uspe le redkim, velika večina pa se mora poklicno prekvalificirati po potrebi trga.
Že časnik Delo je primerjal brezposelni kader med družboslovnimi in naravoslovnimi smermi v letih 2003 do 2013. V letu 2003 je bilo sveže brezposelnih 621 družboslovcev in 331 posameznikov z naravoslovno izobrazbo. Avgusta 2005 je bilo sveže brezposelnih 694 družboslovcev in 267 diplomantov naravoslovnih ved. V avgustu 2008 je bilo 592 družboslovcev in 182 naravoslovcev brezposelnih po končanem študiji. Razlika se spet spremeni v letu 2011, ko je bilo, po uspešno zaključeni diplomi, magisteriju ali zaključenem doktoratu, nezaposlenega družboslovnega kadra 1118 in brezposelnih iz naravoslovja 308 .
Prikaz brezposelnih diplomantov družboslovne in naravoslovne smeri. (Foto: Posnetek zaslona)
“Smo v vrhu vpisov na fakultete s terciarnim znanjem, posledično imamo velike težave na trgu delovne sile,” opozarja dr. Andrej Umek
V preteklosti je na težavo z neperspektivnim kadrom opozarjal nekdanji minister za znanost in tehnologijo dr. Andrej Umek. V letu 2016 je za časnik Slovenec zapisal, da so problemi na področju izobraževanja “tipično slovenski.” V Sloveniji se na področje terciarnega izobraževanja vpiše 70 odstotkov generacije. V Evropski Uniji smo pri samem vrhu. Evropska Unija je že pred leti priporočila, da bi se moralo v te dejavnosti vpisovati največ 30 odstotkov generacije.
Prav tukaj se pojavlja bistvena težava po besedah dolgoletnega strokovnjaka na področju izobraževanja. Zaradi prevelikega vpisa v terciarne dejavnosti ne more brezposelnosti teh diplomantov rešiti nobena še tako napredna družba. V Sloveniji je bilo tudi previsoko razmerje, saj je bilo v letu 2016 razmerje med diplomanti družboslovja in tehnike 2,68. Za primerjavo v Avstriji je bila ta številka 1,16, v Nemčiji le 0,98.
Prof. dr. Andrej Umek (Foto: STA)
Rešitev za nastale težave vidi v treh ukrepih. Na prvem mestu je verodostojno informiranje mladih in njihovih staršev o stanju na trgu dela. Drugi ukrep je administrativna omejitev vpisa na vseh študijskih programih, katerih diplomanti nimajo ustrezne zaposljivosti in tretji, oblikovanje programov prekvalifikacije in dokvalifikacije, ki bi vodil do izobrazbe, ki je na trgu iskana.
Ob koncu lahko poudarimo, da smo v Sloveniji zaradi večletnega zanemarjanja in neusklajenosti diplomantov naših šol z zahtevami trga dela, zašli v krizo človeških virov, “ki resno ogroža naš ekonomski razvoj in socialno stabilnost,” je zapisal Umek. Avtor teh vrstic se zelo dobro spominja informativnih dnevov na Fakulteti za družbene vede leta 2006, kako so nam na katedri za politologijo (nekdanji minister za šolstvo dr. Jernej Pikalo ter ostali predstavniki na katedri za politologijo) obljubljali, da bo v kratkem v osnovnih in srednjih šolah sprejet program Državljanke vzgoje, ki jo bodo poučevali politologi. Takrat o tem nisem premišljeval, a že pred 14 leti so obstajale ideje, kako bi dolgotrajni nezaposljiv kader zaposlili na račun slovenskih davkoplačevalcev.
Fakulteta za družbene vede je prejela 206.261.562,52 evrov od leta 2003, kažejo uradni podatki. (Foto: Erar)
Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani je prejela 218.570,463,04 evrov od leta 2003. (Foto: Erar)
