Piše: STA
Državni prostorski načrt za avtocesto Postojna-Jelšane bi bilo glede na trenutno stanje postopka mogoče sprejeti do konca leta 2025, a le, če ne bo zapletov, so za STA pojasnili na Darsu. V nacionalnem programu je gradnja predvidena po letu 2030. Za avtocestni priključek Postojna sever, ki si ga želijo na občini, pa še ne teče noben postopek.
Kot so pojasnili na Darsu, so se v februarju sestali s postojnskim županom Igorjem Marentičem in ga seznanili, da ne pripravljajo nobene dokumentacije in ne izvajajo drugih aktivnosti v zvezi z dodatnim avtocestnim priključkom za Postojno. Dodali so, da lahko k aktivnostim pristopijo, če jim to naloži ministrstvo za infrastrukturo.
Za dodaten priključek si v Postojni prizadevajo že več let in pri tem navajajo izboljšanje varnosti na avtocesti ter dostopnosti za prebivalce in turiste. Februarja lani je Marentič zamisel predstavil takratnemu ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu. Kot so poročale Primorske novice, je Marentič po letošnjem sestanku s predstavniki Darsa napovedal, da bo občina na ministrstvo podala uradno pobudo.
Na širšem območju si sicer še bolj prizadevajo za izgradnjo avtoceste od Postojne do Jelšan. Ob ukinitvi nadzora na meji s Hrvaško je na primer ilirskobistriški župan Gregor Kovačič poudaril, da “od severa Evrope do Dubrovnika manjka samo še 38 kilometrov hitre cestne povezave, ravno preko naše občine”.
Vlada je sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za povezavo primorskega kraka avtoceste z mejnim prehodom Jelšane prvič sprejela leta 2013, leta 2020 ga je nadomestila z novim, ki dopušča načrtovanje samo v “koridorju Postojna”.
Novembra 2020 je bil sprejet terminski plan priprave državnega prostorskega načrta, ki predvideva sprejetje do konca leta 2025. Na Darsu so zdaj pojasnili, da je ta rok dosegljiv, “vendar ob predpostavki, da vse predvidene aktivnosti v postopku tečejo nemoteno”.
Našteli so veliko pogojev, ki morajo biti izpolnjeni: ne sme biti zapletov pri izvedbi javnih naročil, Direkcija RS za vode mora pravočasno potrditi izhodišča in študije, nosilci urejanja prostora morajo v roku podali smernice in mnenja, ministrstva morajo med seboj sodelovati v postopku presoje vplivov na okolje, zamisli morajo biti sprejemljive za lokalno okolje, pravočasno morajo biti izvedene arheološke raziskave.
Sprejemu vladne uredbe o državnem prostorskem načrtu bo sledila izvedba javnih naročil za pridobitev izdelovalcev dokumentacije za gradbeno dovoljenje in izdelava te dokumentacije. Nato bodo prišli na vrsto odkupi nepremičnin, potrebnih za gradnjo, pridobitev okoljevarstvenega soglasja in pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Šele nato bo možno zagnati aktivnosti za začetek gradnje, so razložili na Darsu.
Spomnili so, da je v resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v Sloveniji gradnja tega odseka predvidena po letu 2030.
