Pred kratkim smo v Demokraciji že pisali o jezikovni »novosti«, ki naj bi služila razbijanju spolne binarnosti in sicer podčrtaje, ki so se očitno prijeli le v levičarskih nevladnih organizacijah, medtem ko so jezikoslovci s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani nad njimi obupali. No, ne povsem, kajti nosilci in zagovorniki teorije spola so sedaj prišli na dan z novim predlogom – da bi vsi moški osebki uporabljali generični ženski spol. Na primer, da bi se pod ta članek avtor podpisal takole: Gašper Blažič, novinarka Demokracije.
Ni sicer jasno, od kod takšna bolna ideja avtorjem take novosti, a morda gre te popadke pripisati revolucionarni mentaliteti nekaterih feministično usmerjenih visokošolskih učiteljic. Na tovrstno izrojeno prakso je s strokovnega vidika kritično opozorila že dr. Saška Štumberger, sedaj pa se ji je pridružil tudi dr. Kozma Ahačič z odmevnim člankom v časopisu Delo. A kot kaže, je zadeva povezana tudi z volitvami, saj ni skrivnost, da vsaj del tranzicijske levice podpira takšne jezikovne prakse in metode kulturnega marksizma. Zanimivo je tudi, da so s takšnimi jezikovnimi prijemi poskušali narediti preboj tudi na ZRC SAZU (kjer je prav tako precej levičarskih kadrov), vendar brez večjega uspeha. Del te zgodbe pa naj bi bil tudi razveljavljeni razpis za delovno mesto mladega raziskovalca, ki je bil objavljen samo v ženski slovnični obliki, naredili so torej razpis za mlado raziskovalko.
No, pred nekaj dnevi pa je senat Filozofske fakultete sprejel sklep, na podlagi katerega se ženski spol prizna kot nevtralnega, kar pomeni, da se v naslednjih treh letih v uradnih aktih fakultete uporablja samo ženski spol, nato pa izmenično ženski in moški spol. S tem naj bi bila polagoma odpravljena nominalna neenakopravnost med spoloma. A na Fakulteti za socialno delo so tovrstno novost vpeljali že od lanske jeseni.
Kritični študenti FF, ki so opozorili na nedoslednost že pri uvajanju t. i. podčrtajev, so nedavno opozorili, da je bila najnovejša odločitev sprejeta povsem tiho in brez širše razprave, da bi se predlagatelji izognili kritikami. »Na spletu že več kot leto dni niso objavljeni niti novi zapisniki sej senata, kar je – če seje niso tajne – v nasprotju z javno objavljenim poslovnikom,« je opozoril študentski par (imena hranimo v uredništvu). »Se nekaterim sladke besede o demokraciji in pravičnosti, ki sicer tako rade donijo s katedra, ob deljenju ideoloških bombončkov zataknejo v grlu? Še toliko bolj nenavadno je, če drži navedba iz omenjenega članka, da je t. i. Delovna skupina za pripravo predloga občutljive rabe jezika v dokumentih FF (kakšna je bila njena sestava?) mnenje podala le po enem sestanku. Izražava začudenje, da ob takšni neverjetni efektivnosti naša fakulteta ne pristane na prvih mestih mednarodnih lestvic kakovosti: morda pa bi lahko ti navdušenci več pozornosti posvetili slednjemu kot pa jezikovnemu inženiringu.«
Kot opozarjata študent in študentka, je tudi bizarno, kako slabo se nekateri zavedajo nekompatibilnosti svojih pozicij. »Na eni strani slišimo (velikokrat sicer upravičeno)
omenjanje opresije, ki jo manjšine čutijo zaradi večine, obenem pa je zdaj eden od argumentov za uvedbo le ženskih oblik prav to, da »je na fakulteti večina žensk«. Obeh pozicij hkrati se pač ne da zastopati, uporaba ženskih oblik kot nekakšno povračilo za dozdajšnjo »zapostavljenost« pa problema ne reši. Bomo z ene vrste domnevne opresije prešli na drugo? Še več: pri podčrtajih smo toliko slišali o nebinarnosti spolov, zdaj pa so to taisti ljudje očitno enostavno pozabili.« Kot sta zapisala, ne bosta dovolila, da nekaj ljudi z nenavadnimi kapricami celo fakulteto drži za talko, v vseh spolih in slovničnih oblikah pozivava k anuliranju tega sklepa. »Podobno kot pri že prej omenjeni »podčrtajevski problematiki« pa tudi v tem primeru med vrstniki ne poznava nikogar (nobene?), ki bi jo predlog navdušil in bi se zaradi njega počutila manj zapostavljeno. Čudna so spolno občutljiva pota, saj se očitno ukvarjajo le s totalitarnim (v mišljenju nekaterih odzvanja Orwellova distopija) in imaginarnim reševanjem prav tako imaginarnih problemov. Morda pa bo ob tem grotesknem mešanju biološkega, družbenega in slovničnega spola naslednji korak ugotovitev, da je moški spol npr. samostalnika lestenec problematičen in si lahko obetamo tudi lestenko? Upava, da s tem pravičniški gnadi nisva dala nove ideje.«
Ergo: “naprednim profesorjem” niti študenti ne verjamejo več…
