3 C
Ljubljana
četrtek, 14 novembra, 2024

Leva opozicija je proti noveli zakona, ki bi urejala financiranje zasebnih šol

Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)

Pristojni odbor za izobraževanje je sprejel novelo zakona ZOFVI, ki ureja sedem let staro odločbo ustavnega sodišča o urejanju financiranja zasebnih in javnih osnovnih šol. Ustavno sodišče RS je presodilo, da mora država v sto odstotkih financirati obvezne programe zasebnih šol, temu pa so z novelo zakona dodali še 85 odstotkov za razširjen program, kot je denimo popoldansko in jutranje varstvo. Medtem ko opozicija pri tem ponovno meša ideologije in koaliciji očita razkroj javnega šolstva, so v koaliciji opozorili, da gre le za šest zasebnih osnovnih šol, dodaten znesek financiranja pa znaša nekje 250 tisoč evrov, kar je  primerjavi z milijardo evrov za javno šolstvo kaplja v morje. “Če otrok ne bi hodil v zasebno šolo in bi hodil v javno, bi pa program zanj država lahko plačevala?” je bila kritična poslanka SDS Mojca Škrinjar.

Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino je v sredo 16. junija v Državnem zboru RS obravnaval novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki uresničuje sedem let staro odločbo Ustavnega sodišča. V stranki SD so prepričani, da gre za razgradnjo javnega šolstva zaradi šestih zasebnih šol. Po njihovem mnenju gre za “neupravičena darila”, ki bi lahko po njegovih besedah omajalo mrežo javnih šol. Z dopolnitvijo zakona bo država zasebnim šolam za obvezni program plačala sto odstotkov, za razširjeni pa 85 odstotkov.

V Sloveniji imamo 450 javnih osnovnih šol in šest zasebnih osnovnih šol. Koalicija opoziciji, ki je nasprotovala sprejemu novele zakona očita, da bi morala slednja ta zakon sprejeti, ko je bila na oblasti. Poslanec SDS Jure Ferjan je kritičen do opozicije, saj so slednji ignorirali sedem let staro odločbo US, slednje pa sedaj, ko se zadeva ureja skrbi, da bi implementacija te odločbe na “prafaktorje” razstavila javno šolstvo. Opozicija je bila tako najbolj kritična do tega, da ustavna odločba  o razširjenem programu ni govorila in si ne želijo financirati slednjega.

foto: Pixabay

V koaliciji so prepričani, da je pravilno financirati tudi razširjen program, saj imajo otroci pravico tudi tam do popoldanskega varstva. Poslanka SDS Mojca Škrinjar je pri tem opozorila, da tukaj ne gre za velike zneske: “Po tej spremembi bo to državni proračun stalo na leto okoli 250.000 evrov. Kakšna je razlika med milijardo evrov, kolikor gre za osnovno šolstvo, in tem? Poleg tega se ne financira šola, ampak program. Tu se dela lov na čarovnice. To srednjeveško miselnost je treba preseči. Ker če otrok ne bi hodil v zasebno šolo in bi hodil v javno, bi pa program zanj država lahko plačevala?”

Koprivc pri obravnavani tematiki ponovno meša ideologije
Po besedah poslanca SD Marka Koprivca bodo Socialni demokrati, “naredili vse, da se zaščiti mreža javnih šol, ki so ideološko neobremenjene in vsem dostopne ne glede na osebne okoliščine kot so vera, rasa in spol”. Pri tem se je Koprivc nanašal tudi na dodatna sredstva za Teološko fakulteto, a so mu jasno obrazložili, da je slednja prav tako del javnega šolstva, kakor FDV. Prav tako pa bi se lahko razpravljalo tudi o ideološki usmerjenosti FDV, ki ne skriva svoje naklonjenosti levi politični opciji.

V opoziciji nasprotujejo financiranju zasebnih šol
V stranki SD so vseskozi prepričani, da so zasebne šole nekaj slabega in jih ne bi smeli financirati. V preteklosti se je financiranje zasebnih fakultet izkazalo denimo za zelo dobro usmeritev, saj je država tako zagotovila izobraževanje tudi tistim študentom, ki si sicer študija ne bi mogli privoščiti (denimo v oddaljenih krajih). Zasebne šole so dejansko omogočile nove možnosti, ne pa  prispevale k ustvarjanju ideološke obremenjenosti, kot to menijo v SD. Podobno velja tudi v zdravstvu, kjer so v stranki SD podprli tudi financiranje zasebnih zdravnikov, zasebne ambulante pa so se v veliko primerih izkazale za bolj učinkovite od javnega zdravstva.

foto: Twitter

Pristojnemu odboru je kljub nasprotovanju opozicije uspelo sprejeti novelo zakona z devetimi glasovi za in osem proti. Zanj so glasovali poslanci SDS, SMC in NSi. Proti sprejetju novele pa so bili poslanci Levice, SD, LMŠ, SAB in nepovezani poslanec Branislav Rajić.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine