Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Koalicijske stranke SDS, NSi in SMC predlagajo, da bi referendum o noveli zakona o vodah izvedli 11. julija, teden dni kasneje od prvotnega predloga. Člani koalicije menijo, da je pravilno, da se državljani pravilno informirajo o čem bodo glasovali na referendumu, saj pobudniki referenduma iin njihovi zavezniki iz vrst leve opozicije grdo zavajajo volilno telo.
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je prepričan, da je referendum za zakon o vodi škodljiv. “Dejstvo je, da so predlagatelji referenduma zbrali kvalificiran kvorum za razpis referenduma. Seveda je to njihova pravica in prav je, da Državni zbor razpiše ta referendum, čeprav mislim, da je referendum slab tako za vode kot za ljudi v Sloveniji, ki živijo ob vodah ali so kakorkoli z njimi povezani,” je na današnji izredni seji izpostavil Vizjak.
Ocenil je, da je šlo pri zbiranju teh podpisov in nagovarjanju podpisnikov za diametralno nasprotje tistega, kar zakon o vodah dejansko pomeni. “Zakon o vodah ima dva vsebinska člena in prinaša več denarja za vzdrževanje vodotokov in oženje možnosti posegov na priobalna zemljišča. Oženje, to je dejstvo,” je bil jasen. To pa svarijo tudi drugi poznavalci, da bi morali pred podpisovanjem najprej točno preveriti zakonodajo in ne nasedati besedam na prvo žogo pobudnikom referenduma. Podobno je povedal tudi minister, ki je prepričan, da večina pobudnikov zakona sploh ni prebrala. Verjame, da bo referendumska kampanja pomagala odpraviti “čudne” interpretacije zapisanega v zakonu.
Koalicijske stranke si želijo sicer referendum izvesti 11. julija, in ne 4. julija, kot je bilo sprva predvideno. Kot so ob vložitvi dopolnila zapisali v SDS, NSi in SMC, zamik datuma predlagajo, ker je v tem času treba vložiti in sprejeti novelo zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državnem zboru, saj se je ugotovilo, da je v prilogi zakona izpadlo nekaj naselij. “Namen spremembe datuma je, da se zagotovi dovolj časa za odpravo omenjene napake do izvedbe referenduma,” so utemeljili predlog.
Kot so še zapisali na STA so zakonu v bran stopili Jožef Horvat (NSi) in Boris Doblekar (SDS). “V NSi odločno zavračamo neresnične trditve, da naj bi novela zakona usodno vplivala na oskrbo prebivalstva s pitno vodo. V zakonu ni besedne zveze pitna voda,” je bil jasen Horvat. Napovedal je, da bodo v NSi podprli odlok, pa tudi dopolnilo, ki so ga vložili skupaj s koalicijskima partnerkama. Doblekar je dodal, da je bila novela zakona po mnenju SDS nujna. “Poglavitni namen zakona je, da se dodatno zavaruje priobalne pasove, vodne vire in biotsko raznovrstnost, in ne obratno, kot trdijo nekateri. Zakon oži možnost posegov v priobalni pas, kar je v njem jasno zapisano,” je dodal.
Ali gre opoziciji res za čisto pitno vodo, ali za politične apetite?
“Politični apetiti nasprotnikov tega zakona več kot očitno presegajo njihovo zavzemanje za čisto pitno vodo,” je bila kritična poslanka SMC Mateja Udovč. V SMC po njenih besedah močno podpirajo idejo zakonodajnega procesa, v katerem ima ključno vlogo mnenje ljudstva, a menijo, da je osnovni predpogoj za pravilen potek takšnega procesa objektivna seznanitev javnosti z vsemi relevantnimi dejstvi. Edvard Paulič (LMŠ) je vladi očital, da je zakon sprejela brez širšega sodelovanja stroke in civilne družbe, po skrajšanem postopku, škodljive vsebine pa da so dodajali v zaključnih fazah njegove priprave. Verjame, da bodo ljudje na referendumu dosegli, da se “škodljiv” zakon ne uveljavi.
Na referendumu ne sme biti zavajanj in uporabe sovražnega govora
Dušan Šiško (SNS) je prepričan, da predlagatelji referenduma niso prebrali zakona in namerno zavajajo ljudi. “Novela zakona je dobra, saj skrbi za gospodarski razvoj,” je poudaril na seji. Ivan Hršak (DeSUS) pa je predstavitvi stališče poslanskih skupin sodelujoče v referendumski kampanji pozval k strpnosti, spoštovanju človekovih pravic in svoboščin in poudaril, naj ne bo zavajanja in uporabe sovražnega govora. “Naj ljudje odločijo,” je sklenil.
