Piše: Janja Strah
Že včeraj smo poročali o tem, kdo vse bodo novi obrazi v novem mandatnem obdobju Državnega zbora Republike Slovenije. Nekaj besed smo namenili tudi temu, kateri poslanci iz vrst SDS in NSi (tudi taki, ki so znova kandidirali), po novem ne bodo več v parlamentarnih klopeh.
A več pozornosti seveda vzbujajo vsi tisti najbolj znani kričači iz vrst KUL. Volitve so namreč prav med KUL-ci naredili največjo čistko, saj sta se od štirih strank v parlament uvrstili le dve, pa še te dve s precej manjšim številom poslancev. Poglejmo sedaj po posameznih strankah.
Lista Marjana Šarca
Za 14 poslancev, kolikor jih je »stranka novih obrazov« iz leta 2018 imela v dosedanjem mandatu, bo obdobje po zadnjih volitvah pomenilo iskanje službe, čeprav zelo verjetni mandatar Robert Golob obljublja, da bo koalicijsko zvezo očitno sklepal tudi z izvenparlamentarnimi strankami, s čimer bi lahko kakšna drobtinica padla tudi v roke LMŠ. A v parlamentu jih vsaj do naslednjih volitev ne bo. Marjan Šarec, v času Janševe vlade »najpametnejši« politik, znan po svojih bizarnih izjavah o skakanju v prazen bazen, se bo morda lahko spet vrnil v svojo »zamrznjeno« službo na RTV Slovenija in znova obudil svoj lik Ivana Serpentinška. Izpad stranke je precej neroden tudi za Janija Möderndorferja, ki ni znan samo po svoji jezičnosti, ampak tudi po selitvah iz stranke v stranko. No, tokrat se je morda uštel, ker se ni pravočasno priključil Golobovim »svobodnjakom« (čeprav ga verjetno tam niti niso hoteli), a velja spomniti, da Möderndorfer leta 2018 ni kandidiral na listi LMŠ, pač pa SMC. Po izvolitvi Janševe vlade je iz stranke izstopil in prestopil v LMŠ, kjer se je počutil bolj udobno. Zlobni jeziki pa pravijo, da se bo morda zdaj lahko posvetil zdravstveni negi, za ta poklic se je tudi izšolal – znano je namreč, da kadra v tem segmentu primanjkuje.
Precej boleče bo izpad LMŠ vplival tudi na druge poslance, tudi vodjo poslanske skupine Braneta Golubovića, nekdanjega Šarčevega protikandidata na volitvah v Kamniku. Pa na jezično Jerco Korče, ki je pogosto imela težave z resnicoljubnostjo, pa »inkvizitorja« Rudija Medveda, pa tudi druge jezične poslance, kot so npr. Robert Pavšič, Lidija Divjak Mirnik, Nik Prebil, Tina Heferle…
Stranka Alenke Bratušek
Derivat Jankovićeve Pozitivne Slovenije, ki smo ga poznali najprej pod imenom Zavezništvo, se je doslej velikokrat v državni zbor izmuznil »pri zadnjih vratih«, tako kot sedaj Levica. Kot je znano, predsednica stranke Alenka Bratušek na prejšnjih volitvah ni bila neposredno izvoljena v DZ in se zato po padcu Šarčeve vlade in njegovem metu puške v koruzo ni mogla vrniti v državni zbor. Priložnost za to je dobila šele, ko je zaradi hude bolezni umrl poslanec njene stranke Franc Kramar, nekdanji bohinjski župan. Kaj bo počela po volitvah, ni znano – če v novi vladi ne bo našla priložnosti na katerem od ministrstev, se bo lahko spet posvetila svojemu primarnemu poklicu: šiviljstvu. Tudi legendarna Maša Kociper, znana po velikih in malih krogcih, odhaja na politično smetišče, pa seveda tudi Marko Bandelli, ki je bil eden glavnih levičarskih gromovnikov v parlamentu. Zlobni jeziki trdijo, da bo lahko po novem na Krasu spet mešal beton. Ali zaradi njegovega odhoda iz parlamenta jočejo njegovi otroci, pa za zdaj ni znano.
Socialni demokrati
Po številu poslancev je bila »ponosna naslednica« Zveze komunistov Slovenije nazadnje celo na tretjem mestu med poslanskimi skupinami, tudi na račun treh prebežnikov (Željka Ciglerja in Franca Trčka iz Levice ter prezadolženega Gregorja Židana iz SMC). Seveda nikogar od teh prebežnikov ne bomo več videli v parlamentarnih klopeh. Franc Trček, jezični doktor družbenih ved iz Maribora, se bo verjetno lahko spet posvetil predavanjem na FDV, marsikdo pa bo morda pogrešal njegove slikovite nastope, s katerimi je delal konkurenco Möderndorferju, Bandelliju in tudi Mihi Kordišu. Med bolj jezičnimi sta bila seveda tudi Marko Koprivc, torej tisti, ki se je najbolj hvalil s svojim »ponosnim nasledstvom« in se celo poklonil Borisu Kidriču, ter Matjaž Nemec, ki je prav tako dvigoval prah s svojimi nastopi tudi pri vodenju komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb in nasploh veliko pametoval o zunanji politiki. Glede na to, da Tanja Fajon po novem zapušča evropski parlament, bi lahko postal evropski poslanec, vendar mu konkurenco dela podpredsednica SD Dominika Švarc Pipan. No, morda mu pa uspe postati državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve, če bo Fajonova prevzela ta resor (vendar ji tu močno konkurenco predstavlja podpredsednica GS Marta Kos).
Iz poslanske službe pa odhajata tudi dve poslanski legendi: Samo Bevk in nekdanji predsednik stranke Dejan Židan, ki je bil v preteklosti tudi minister za kmetijstvo. Se bo spet posvetil prašičjereji? O tem se marsikdo sprašuje.
Levica
Nekdanja Združena levica, ki pravzaprav ni stranka, ampak skupina strank, je morala zaradi notranjih cepitev pred leti spremeniti ime. Volitve je dočakala s šestimi poslanci (najprej jih je imela devet, dva sta prestopila v SD, Violeta Tomić pa je ostala nepovezana poslanka), sedaj bo imela še enega manj. Od poslanskega življenja se tako poslavljata Primož Siter in Boštjan Koražija. A brez bojazni – jezični Miha Kordiš bo še naprej skrbel, da v parlamentu ne bo dolgčas.
SMC / Konkretno
SMC je volitve dočakala precej razdeljena. Stranka se je pred meseci preimenovala v Konkretno, vendar so njeno poslansko skupino nazadnje sestavljali samo štirje člani, skupino je vodil Gregor Perič, članica je bila tudi Monika Gregorčič. Precej hud osip glede na to, da je stranka na volitvah leta 2018 osvojila deset poslanskih mest. Vstop v koalicijo z NSi in SDS je terjal svoj davek: Möderndorfer je prestopil v LMŠ, Gregor Židan v SD, Mateja Udovč je postala članica stranke Naša dežela in s tem nepovezana poslanka, Branislav Rajić je prestopil v poslansko skupino SAB, poslansko skupino SMC pa sta zapustila Igor Zorčič (predsednik DZ) ter Janja Sluga, ki se je preko GS spet vrnila v parlament. V poslanski skupini je bil sprva tudi Milan Brglez, ki je dokaj hitro prestopil v SD in bil nato izvoljen za evropskega poslanca, pa tudi predsednik stranke Zdravko Počivalšek, ki bo moral iskati nove priložnosti izven politike. Prav tako to velja za Zorčiča, ki se bo morda spet posvetil zavarovalništvu. Od nekdanjih poslancev te stranke je tako v parlament prišla edino Janja Sluga, seveda v vrstah Golobovih »novih obrazov«.
DeSUS
Po letu 1996, ko se je stranka prvič uvrstila v parlament – pred tem je njene vrste v vrstah (ZL)SD zastopal Ivan Sisinger – se stranka po šestnajstih letih poslavlja od državnega zbora, čeprav je leta 2014 dosegla zelo velik uspeh. Takrat je osvojila kar deset poslanskih mest in skoraj ves čas je bila omenjena »stanovska« stranka tudi članica vladnih koalicij, tako levih kot desnih. V zadnjem mandatu pa je doživela precej hude pretrese. Najprej je dolgoletnega predsednika Karla Erjavca na kongresu premagala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, pod njenim vodstvom je stranka ostala v koaliciji tudi po Šarčevem odstopu in izvolitvi Janševe vlade. Globoka država se ji je maščevala in dosegla, da je Pivčeva zapustila predsedniško mesto in nato še stranko, na njen vrh se je vrnil Erjavec, a ne za dolgo. A ravno toliko, da je stranka izstopila iz koalicije, čeprav so poslanci večinoma podpirali koalicijo.
Od peterice poslancev se je nato ločil Jurij Lep, ki je prestopil v samostojno skupino z Janjo Sluga in Igorjem Zorčičem. In je tudi edini (nekdanji) poslanec DeSUS, ki bo deloval tudi v novem mandatu v poslanskih klopeh prek GS. Robert Polnar, ki je nato med poslanci razpadajoče upokojenske stranke najbolj soliral in poskrbel tudi za nekaj smeha, ko je v svojem govoru uvedel izraz »pof*keljni«, se je skušal v parlament prebiti na listi Jelinčičeve SNS, a je slednja ostala izven parlamenta.
Slovenska nacionalna stranka
Jelinčičeva SNS se je v parlament prvič prebila leta 1992, takrat z neverjetnim uspehom, a je tedaj 12-članska poslanska skupina dokaj hitro razpadla. V dosedanji zgodovini je SNS vmes že enkrat izpadla iz parlamenta, a se leta 2018 spet vrnila s štirimi poslanci, pri čemer je ena poslanka prestopila v SDS (v novem sklicu seveda ni bila izvoljena). Od poslanske kariere se tako poslavlja sedaj že legendarni Zmago Jelinčič Plemeniti, ki pa se mu tudi kot upokojencu zagotovo ne bo dolgčas. Če ne drugega, bo lahko pisal knjige.
Nova Slovenija – krščanski demokrati
Nekateri poslanci, ki so tudi na teh volitvah znova kandidirali, po novem ne bodo več v parlamentarnih klopeh, med drugim tudi mlada in prodorna Tadeja Šuštar Zalar, pa Andrej Černigoj, Blaž Pavlin in nekdanji župan Železnikov Mihael Prevc, ki je bil poslanec že v preteklosti (sedaj ga ni bilo na kandidatni listi).
Slovenska demokratska stranka
Večina poslancev SDS bo nadaljevala svoje delo tudi v novem mandatu, vendar je bilo v dosedanji sestavi tudi precej nadomestnih poslancev. V poslanske klopi se znova vračajo Janez Janša, Žan Mahnič, Jelka Godec, Anže Logar in Zvone Černač, po zadnjih podatkih pa odhajajo Dejan Kaloh, Marjan Pojbič, Boris Doblekar, Nada Brinovšek, Leon Merjasec, Mojca Škrinjar, Lidija Ivanuša, Marko Pogačnik, Janez Moškrič, Jure Ferjan, Karmen Kozmus Ferjan in Elena Zavadlav Ušaj. Nekateri od njih so kandidirali tudi letos. Dosedanji finančni minister Andrej Šircelj letos ni kandidiral, leta 2018 pa je bil neposredno izvoljen v DZ.
