22. avgusta so višji sodniki mariborskega sodišča na svoji redni seji na podlagi pritožbe Simone Marko in njene odvetnice Nuše Maček razsodili, da socialni delavec Franci Donko ni kriv kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime odvetnice CSD Velenje in Slovenj Gradec. S tem so potrdili sodbo prvostopenjskega sodišča iz Maribora, ki je razsodilo v prid svobodi govora in pravici do zavzemanja za nemočna koroška dečka, ki ju Odbor za varstvo pravic vnukov in starih staršev vseskozi zagovarja in si prizadeva za njuno vrnitev v družino babice in dedka.
V najnovejši sodbi v primeru koroških dečkov so sodniki ovrgli popolnoma vse pritožbene navedke Simone Marko in Nuše Maček ter jima očitali več primerov napačnega tolmačenja kazenskega zakonika. Opozorili so tudi na politično razsežnost problema, saj je primer koroških dečkov močno odmeval v javnosti, zaradi česar je bil interes po utišanju zagovornikov koroških dečkov še toliko večji. Ker Simona Marko ni vedela, kako bi čim bolj dramatično opisala mojo domnevno moško zakrknjenost in žaljivo pisanje, se je v pritožbi sklicevala celo na monaško princeso, ki je tožila medije zaradi svojega pogosto pijanega spremljevalca, ki je napadal novinarje. Sedaj se je v vlogi preganjalke novinarjev osramotila še sama. Vse z namenom kriminalizacije sodelavca Nova4TV in 24Kul zaradi javnega nastopanja, pisanja in zavzemanja za pravico do družinskega življenja koroških dečkov z babico in dedkom.
Molk in (samo)cenzura za vsako ceno
Simona Marko je po navodilu naveze Kopač Mrakove najprej želela izsiliti medijski molk in prepoved omenjanja koroških dečkov v medijih, ker pa ji je sodišče v Ljubljani marca lani to preprečilo, je začela zagovornike koroških dečkov vsevprek kazensko preganjati. Tudi z namenom zastraševanja in samocenzure. Koroška dečka sta medtem še vedno ujetnika strokovne zlorabe socialnega dela in pravnega formalizma sodnikov upravnega sodišča, ki so junija lani zavrnili tožbeni zahtevek babice, zato ostajata do nadaljnjega v prisilnem rejništvu. Njuna usoda je velik madež na karierah Anje Kopač Mrak, Gabi Čačinović Vogrinčič in Simone Marko, ki so vsaka na svoj način storile vse, da se koroška dečka še vedno protipravno zadržuje stran od babice in dedka.
Primer koroških dečkov tudi na sodišču v Strasbourgu!
Glede nadaljnje usode koroških dečkov je odvetnik Velimir Cugmas pred časom spomnil, da je primer koroških dečkov v presoji na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, kjer je v več primerih sodne prakse odločeno v prid družinskega življenja med vnuki in starimi starši, kar pa odvetnica CSD Velenje Simona Marko babici in vnučkoma trdovratno in vztrajno odreka. Spomnimo, da je CSD Velenje po ugrabitvi iz vrtca dečka protipravno namestil v rejniško družino, kjer sta že od konca marca 2016!
Pravico in obstoj družinskega življenja med vnučkoma, babico in dedkom so ugotovili tudi sodniki Vrhovnega sodišča RS, ki so v 2. točki sodbe iz leta 2017 zapisali:
“Razmerje med otroki in njihovimi starimi starši je varovano z ustavo in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. To pomeni, da je treba varovati pravico otrok do starih staršev, pa tudi pravico starih staršev do otrok, ne le pred posegi države, temveč tudi z aktivnim ravnanjem in skrbjo državnih organov. Razmerje med starimi starši in njihovimi vnuki (oziroma med mladoletnimi otroki in njihovimi bližnjimi sorodniki) lahko nastane in obstoji tudi brez predhodno izdanih pravnih aktov pristojnih organov. Oblastveni akti pristojnih organov lahko obstoj pravno varovanega razmerja le dodatno utemeljujejo.”
O vzpostavljenem družinskem življenju vnučkov z babico in dedkom so vrhovni sodniki v 6. točki zapisali sledeče: “V obravnavani zadevi je bilo med tožnico in mladoletnima otrokoma vzpostavljeno tesno in pristno razmerje, ki se je izrazilo tudi v bivanju otrok in skrbi zanje v času, ko starši zanje niso več mogli skrbeti, od konca leta 2015 do namestitve otrok v rejniško družino, dne 30. 3. 2016. To razmerje je sicer preseglo običajno razmerje med starimi starši in njihovimi vnuki, zato je glede na posebne okoliščine tega primera nastalo družinsko življenje, ki je tožnici zagotavljalo pravno varstvo najmanj v tem, da bi ji bilo treba omogočiti nadaljnji razvoj takega razmerja, kolikor to ne bi bilo v nasprotju z interesi otrok.”
Kdo bo vrnil vnučka v njuno edino družino in končal tragedijo koroške družine – novi minister za družino ali Evropsko sodišče za človekove pravice?
Čeprav so ustavni sodniki pritrdili sodbi vrhovnega sodišča, da gre za kršenje človekovih pravic, pa neustavnega stanja niso odpravili. Otroka tako še naprej ostajata slaba vest propadle vlade Mira Cerarja in njegove koalicije zla.
Kot socialnega delavca me žalosti spoznanje, da do sedaj sodniki niso poskrbeli za odpravo krivice, ki so jo sami tolikokrat prepoznali, ampak so rešitev koroških dečkov iz državnega ujetništva premaknili v nejasno prihodnost, v roke neznanemu odločevalcu. Kot kaže, nas bodo o spoštovanju človekovih pravic vnukov in starih staršev morali podučiti sodniki Evropskega sodišča za človekove pravice. Tako je žalostni primer koroških dečkov že na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, kjer bodo sodniki odločili tudi o pravici do učinkovitega sodnega varstva, ki je koroškima dečkoma, babici in dedku v Sloveniji, teptana.
Od zdrave pameti in srčnosti naših ljudi je odvisna prihodnost Slovenk in Slovencev. Zelo pomenljivo je dejstvo, da je od nedavnih volitev odvisna tudi usoda koroških dečkov. Ali bo minister za družino, ki bo prišel iz Šarčeve ultra levičarske vlade, spoštoval materinstvo, očetovstvo, otroke in stare starše, presodite sami.
Za pravičen cilj si je treba upati!
Odvetnica Nuša Maček, ki mi je lani na sodišču grozila, da me namerava z izvedenko poučiti o koristih otrok, je na obravnavi vsak drugi stavek začela z ogorčenim: “Franci Donko si je drznil to, Franci Donko si je drznil ono.” Vsaj to je imela prav: za resnico in pravico je v času, v katerem živimo, treba biti drzen, imeti dovolj testosterona, kot pravi Boštjan M. Zupančič. Sploh če si žrtev izrojene elite, ki poskuša z ustrahovanjem in demoniziranjem utišati vse, ki v svojem prostem času, zastonj in brez osebnih koristi zagovarjamo vrednoto družine in pravico do skupnega življenja koroških dečkov z babico in dedkom. Kot svoboden človek si bom za obrobne in nemočne v naši družbi prizadeval tudi v prihodnje!
C. Š.
