Če bi bili v koaliciji pošteni in bi resnično želeli preiskovati sporno oziroma nezakonito financiranje političnih strank iz tujine pa tudi iz žepov slovenskih davkoplačevalcev, da bi v obsegu preiskave zajeli akterje, ki pa dejansko zlorabljalo medije in ga uporabljajo kot orodje političnega marketinga in s tem še kako izkrivljajo demokracijo.
Poslanke in poslanci danes obravnavajo tudi koalicijski predlog ustanovitve parlamentarne preiskovalne komisije glede financiranja političnih strank iz tujine.
Vabljeni k branju celotnega stališča poslanske skupine SDS, ki ga je pripravil poslanec mag. Dejan Kaloh in v katerem je opozoril na zlorabo tega instituta za obračun s SDS.
Zdaj pa k predstavitvi stališča SDS glede te točke. V poslanski skupini SDS menimo, da gre pri zahtevi za odreditev predmetne parlamentarne preiskave, ki jo vlaga 51 poslancev koalicije s prvopodpisanim Branetom Golubovičem, za novo zgodbo obračunavanja leve koalicije s Slovensko demokratsko stranko, to obračunavanje pa spet temelji na zlorabi parlamentarne zakonodaje, celo Ustave RS.
Parlamentarna preiskava ni in ne more biti sredstvo za uveljavljanje partikularnih interesov posameznih poslanskih skupin, ki želijo pod krinko in plaščem preiskovanja domnevnih nepravilnosti, ki naj bi spadale v sfero javnega dogajanja, v resnici zlorabiti institut parlamentarne preiskave in pridobiti podatke, ki so bodisi povsem zasebne narave, bodisi nimajo popolnoma nobene zveze z javnim delovanjem ali javnimi funkcionarji in se nanašajo na fizične osebe ali pravne osebe, ki ne spadajo v sfero javnega (oblastnega) delovanja.
Naj že takoj na začetku opozorim tudi na naključje, ki to, seveda, ni. Ob tej vaši zahtevi za predmetno preiskavo sovpada tudi poziv premierja Marjana Šarca državnim podjetjem, da naj razmislijo, v katerih medijih bodo oglaševali in v katerih ne. Gre več kot očitno za usklajeno akcijo na relaciji kabinet predsednika vlade – kulturno ministrstvo z napovedjo zaostrovanja medijske zakonodaje – preiskovalna komisija pod vodstvom nadomestnega poslanca Möderndorferja. Tarča je že dolgo znana: SDS in mediji, ki ne poročajo po oblastniškem nareku. Več kot očitno je edini namen preiskave pridobiti vpogled v drobovje stranke SDS, jo zlonamerno diskreditirati, poizkusiti paralizirati in onemogočiti pri njenem delovanju.
Sama zahteva je slogovno na ravni osnovnošolskega spisa ali pa kakšnega pripravnika pri tedniku Mladina, v pravnem smislu pa je nevzdržna. Prav ste me slišali, spisali ste pravno nevzdržno zahtevo za parlamentarno preiskavo. Slednje dokazuje tudi mnenje zakonodajno-pravne službe državnega zbora. Pred dvema dnevoma pa ste to vašo zahtevo o odreditve parlamentarne preiskave samo kozmetično popravili!
A v vseh najvažnejših pravnih aspektih, ki razlagajo upravičenost takšne zahteve in jih je zakonodajno-pravna služba pravilno detektirala, ste vi pri vaši zahtevi še vedno na polju pravne nevzdržnosti. Prvič, sploh ali pa vsaj v veliki meri niste izkazali javnega interesa te preiskave; drugič, niste določno opredelili preiskovalne naloge te preiskave in za nameček ste se v svoji anti SDS vnemi; tretjič, povsem požvižgali ste se na načelo delitve oblasti!
Med temi 51 poslanci ste štirje univerzitetni diplomirani pravniki, dva celo s državnim pravniškim izpitom. A ste vsaj vi pravniki to svojo zahtevo sploh prebrali? Ste jo prebrali spoštovana gospa podpredsednica državnega zbora Tina Heferle, pravnica s pravniškim državnim izpitom? A bo po novem LMŠ sedaj vse gospod Möderndorfer napisal, vi pa boste sedaj to samo podpisovali? To vprašanje lahko vzamete kot retorično
KAJ SPLOH JE JAVNI INTERES?
Ustava RS in zakon o parlamentarni preiskavi določata, da se parlamentarna preiskava odredi o zadevah javnega pomena oziroma javnega interesa. Izkazanost javnega interesa za preiskavo je torej pogoj za ustavno dopustnost parlamentarne preiskave. Ste vi to izkazali? Seveda niste! Iz odredbe namreč izhaja, da je predmet preiskave v pretežni meri osredotočen na ravnanja (domnevne kršitve predpisov) posameznih fizičnih in pravnih oseb civilnega prava (posameznikov, gospodarskih subjektov in politične stranke), ne pa na delovanje izvršilno-upravne veje oblasti. Gre torej za preiskavo, ki posega bolj ali manj v zasebno pravno sfero fizičnih in pravnih oseb civilnega prava!
Je gospa Dijana Đuđić, ki je v aktu o odreditvi preiskave omenjena kar 23-krat, v Sloveniji nosilka kakšne javne funkcije? Ni! Omenjena gospa ni ne državljanka, ne rezidentka Republike Slovenije, vi pa sedaj mejo vaše parlamentarne preiskave vse do Republike Srbske, morebiti celo do Avstralije, ker v vaši zahtevi omenjate celo nekdanjega večinskega lastnika Novih obzorij, žal že pokojnega Dušana Lajovica.
So podjetja v zasebni lasti, ki izdajajo medije Nova24TV in Demokracija ter njihove odgovorne osebe, v kakšnem svojstvu javne funkcije? Seveda ne! So člani uprave in nadzornega sveta gospodarske družbe (v konkretnem primeru NKBM) nosilci javnih funkcij? Seveda ne!
Zasebnopravni subjekti in njihova ravnanja so, seveda, lahko predmet parlamentarne preiskave, če je za preiskavo – to je predpogoj – izkazan javni interes. Ob predpogoju da ima dejavnost zasebnopravnega subjekta učinke na področjih, za urejanje katerih je pristojna država, ali določene povezave z državo, bodisi preko finančne podpore bodisi preko udeležbe države v gospodarskih družbah.
Po mnenju zakonodajno-pravne službe je takšna opredelitev in obrazložitev javnega interesa kot jo vi podajate zlasti glede gospodarskih subjektov preveč splošna, nedoločna in pomanjkljiva ter ne dosega zahtevanega standarda opredelitve javnega interesa.
TUDI PRI NAČELU DOLOČNOSTI PREISKOVALNE NALOGE NISO OPRAVILI DOMAČE NALOGE
Zakonodajno-pravna služba je zapisala: »Posamezne točke so presplošne in nedoločne, zato naloge parlamentarne komisije niso jasne oziroma so te definirane preohlapno. /…/ Ugotavljamo, da v predmetu preiskave nosilci javnih funkcij niso določeni. V zvezi s tem izpostavljamo, da je lahko cilj nadzorne parlamentarne preiskave le v ugotavljanju politične odgovornosti tistih nosilcev javnih funkcij, zoper katere lahko Državni zbor neposredno uveljavlja politično odgovornost oziroma jih s teh funkcij v vnaprej določenem postopku razreši.« Nadalje: »Člani uprave in nadzornega sveta gospodarske družbe (v konkretnem primeru NKBM) niso nosilci javnih funkcij, zato preiskava ne bi smela obsegati teh organov.«
Ker naj bi se ugotavljala politična odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki naj bi dopustili sklenitev dveh posojilnih pogodb med politično stranko in subjekti civilnega prava oziroma ki naj bi dopustili nezakonito financiranje volilne kampanje politične stranke, načeloma opozarjamo, da funkcionarji (organi) političnih strank, na primer predsednik stranke ali generalni sekretar stranke, niso nosilci javnih funkcij, saj so jih na to funkcijo imenovali organi političnih strank kot zasebnopravnih subjektov. Zato državni zbor ne more ugotavljati njihove politične odgovornosti.
ALI KOALICIJA VE, KAJ JE DELITEV OBLASTI?
Tudi Načelo delitve oblasti je za vas španska vas ali bolje rečeno murgelska vas. Ta koalicija je meje oblasti zelo izbrisala. Med koalicijo v državnem zboru in vlado tako ni nobene razlike, očitno pa si želite podrediti še sodno vejo oblasti. Spomnimo samo na tožilca Kozino, ki očitno s tem nima problema, saj je v tej hiši demokracije preferiral nadkoalicijsko stranko Levica. Načelo delitve oblasti namreč določa mejo parlamentarne preiskave! Vi ste jo raztegnili kar še čez sodno vejo oblasti! Še več, vi bi sami želeli biti tožilci in sodniki! Zakonodajno-pravna služba vas je tudi pri tej zahtevi ustavila: »Konkretna ravnanja (storitve ali opustitve) državnih tožilcev ne morejo biti predmet parlamentarne preiskave.«
Zakonodajno-pravna služba vas je prav tako opomnila, da je kazenska preiskava ena od faz kazenskega postopka, ki je v pristojnosti sodišč. Iz vašega prvega zahtevka je izhajalo, da v eni zadevi teče kazenska preiskava, gre torej za odprt sodni postopek, ki zaradi neodvisnosti sodstva ne sme biti predmet parlamentarne preiskave.
Še več, vi bi sedaj to mejo zakonitosti parlamentarne preiskave raztegnili tudi na preverjanje financiranja volilne kampanje posamezne politične stranke oziroma če je to financiranje bilo skladno z zakonom. A po veljavni zakonodaji (Zakon o političnih strankah (24.a, 24.b člen) in Zakon o referendumski in volilni kampanji (29. člen)) je to v pristojnosti Računskega sodišča. To je potrebno upoštevati tako ob odreditvi parlamentarne preiskave kot v fazi izvajanja preiskave, da se prepreči nedopusten poseg v njegove pristojnosti.
Sedaj pa pozor: toliko ste neresni, da v tej vaši zahtevi kar na 6 straneh navajate tudi parlamentarno preiskavo iz leta 2011 in se spet postavljate nad Računsko sodišče RS, kjer sami ugotavljate, da to sodišče ni ugotovilo nikakršnega nezakonitega »by-pass« financiranja čez neke brezplačne tednike, a da ste to vi v tej preiskavi ugotovili. A glej, teh vaših t. i. lucidnih ugotovitev niso resno jemali ne na policiji, ne na tožilstvu, kaj šele, da bi o tem spregovorili tudi na sodiščih.
Iz poročila Računskega sodišča za državnozborske volitve 2008, dne 17. julij 2009, izhaja sledeče:
-Mnenje o pravilnosti izkazanih zneskov v poročilu o volilni kampanji (Razen napak, navedenih v prejšnjem odstavku, menimo, da poročilo o volilni kampanji Slovenske demokratske stranke v vseh pomembnih pogledih prikazuje pravilne zneske v skladu z Zakonom o volilni in referendumski kampanji in Zakonom o političnih strankah.)
– Mnenje o pravilnosti zbiranja in porabe sredstev za volilno kampanjo (Menimo, da je Slovenska demokratska stranka pri zbiranju in porabi sredstev za volilno kampanjo v vseh pomembnih pogledih ravnala v skladu z Zakonom o volilni in referendumski kampanji in Zakonom o političnih strankah.)
Še enkrat dragi koalicijski poslanci: vi niste sodišče in hvala bogu, da je temu tako, drugače bi še kateri od nas poslancev iz vrst SDS nezakonito in protiustavno ostal brez svojega poslanskega mandata, kot se je to zgodilo leta 2014 predsedniku SDS!
KAJ BI RESNIČNO MORALI PREISKOVATI?
A v enem delu je vaša zahteva za odreditev predmetne preiskovalke vendarle koristna. V tistem, če bi bili pošteni in bi resnično želeli preiskovati sporno oziroma nezakonito financiranje političnih strank iz tujine pa tudi iz žepov slovenskih davkoplačevalcev, da bi v obsegu preiskave zajeli akterje, ki pa dejansko zlorabljalo medije in ga uporabljajo kot orodje političnega marketinga in s tem še kako izkrivljajo demokracijo.
Zato bi bilo nujno razširiti obseg te parlamentarne preiskave! Hkrati pa bi s tem vendarle zadostili kriterijem tako javnega interesa, določnosti preiskovalne naloge, pa še ostali bi v obsegu, ki ne krši ustavnega načela delitve oblasti. Obseg te parlamentarne preiskave naj torej zajame še naslednja – tokrat pa res ključna vprašanja za ubranitev demokracije v naši državi:
• v kolikšni meri je tuj kapital, zastopan v družbi Pro Plus in njenih medijskih derivatih, udeležen v stalni promociji in volilnih kampanjah strank LMŠ, SMC, SD, Desus, SAB in Levice?
• v kolikšni meri je tuj kapital, ki je bil zastopan v družbi KB 1909 (lastnica Mladine) udeležen v stalni promociji in volilnih kampanjah strank LMŠ, SMC, SD, Desus, SAB in Levice? (družba KB 1909 je bila decembra 2017 likvidirana).
• kakšen delež provizij od preko državne NLB oprane milijarde € za iranske teroriste so prejeli posamezniki in posameznice na vodilnih položajih v LMŠ, saj je preiskovalna komisija v prejšnjem mandatu odkrila, da so njihovi najožji sorodniki neposredno sodelovali pri tem kriminalnem početju?
• kolikokrat in v kakšni vsoti je Branko Roglić, častni konzul Slovenije na Hrvaškem, sicer pa eden najbogatejših Hrvatov – to smo lahko brali v hrvaških medijih – v predvolilni kampanji finančno podprl stranko SMC, čeprav je to z zakonom prepovedano?
In v povezavi s tem ugotavljati tudi odgovornost nosilca javne funkcije Mira Cerarja, takrat predsednika vlade, danes zunanjega ministra, v povezavi z njegovo neodločno in jalovo oziroma prodano politiko do Hrvaške glede vitalnih interesov Republike Slovenije.
• parlamentarna preiskava pa bi morala zajeti tudi vse občinske brezplačnike, ki so čista permanentna politična propaganda županov, ki prihajajo, seveda, tudi iz koalicijskih strank in se ob vsakokratnih lokalnih volitvah še intenzivira, to propagando pa plačajo seveda slovenski davkoplačevalci.
Ob tem velja spomniti še na nekaj. Predsednik LMŠ in aktualni premier Marjan Šarec je že pred letom dni za lastno promocijo brezsramno zlorabil glasilo občine Kamnik, ki ga brezplačno delijo občanom, plačujejo pa davkoplačevalci. Prvi dve strani časopisa Kamničan-ka v novembru 2017 sta namreč obsegala PR članek z naslovom »Šarec v drugem krogu predsedniški volitev«. S tem pa je Marjan Šarec osebno odprl sezono lova na davkoplačevalski denar v kontekstu občinskih brezplačnikov, saj so ga nato pred letošnjimi lokalnimi volitvami na veliko posnemali številni slovenski župani. Če to lahko dela kandidat za predsednika RS, zakaj ne bi mogli tega delati še župani.
Tako spisane parlamentarne preiskave seveda ne bom podprl. V bistvu gre za prvovrsten precedens, ko koalicija želi povsem odkrito zlorabiti institut parlamentarne preiskave, zato da onemogoča delovanje opozicije, kar je v nasprotju s temeljnimi postulati demokratične ureditve in nezaslišano postopanje v sodobnih demokratičnih republikah.
Mag. Dejan Kaloh Poslanska skupina Seja
