Komisija za nadzor javnih financ je razkrila srhljivo resnico glede odpisov dolgov številnih prezadolženih tajkunov, ki je posledica avtorstva zakonodaje, pod katero sta podpisana dva sporna pravnika, Nina Plavšak in Srečo Jadek. Vse to se je dopustilo pod vlado Alenke Bratušek in ministrom za pravosodje Senkom Pličaničem. Odvetnik Jadek ima eno bolj donosnih odvetniških pisarn Jadek&Pensa, kjer največ denarja obrnejo ravno po zaslugi svetovanja v gospodarskih sporih. Več kot 7 milijonov evrov prihodkov pa so zaslužili samo po zaslugi podjemov z državo. Srečo Jadek je mimogrede tudi brat ustavne sodnice Dunje Jadek Pensa. Nina Plavšak pa je glavna avtorica stečajne zakonodaje, svetovalka tajkunov in je za denar sposobna spisati tudi dve diametralno nasprotni mnenji, hkrati pa je solastnica podjetja, ki bogato posluje z državo. V zgodbi izkoriščanja insolvenčne zakonodaje se pojavljajo osumljenci, povezani s tranzicijsko levico, od Zorana Jankovića, Zlatka Srake in Sergeja Racmana.
V drugi vladi Janeza Janše se je sprejela zakonodaja poenostavljene prisilne poravnave. V njej je bila zapisana varovalka, da mora dolžnik poplačati vsaj 50 odstotkov svojih terjatev, da je poenostavljena prisilna poravnana dosežena. V vladi Alenke Bratušek pa so pravila bistveno poenostavili in znesek terjatev znižali na vsega 20 odstotkov. Alenka Bratušek zraven takratnega pravosodnega ministra Senka Pličaniča nosita moralno in politično odgovornost glede na napake, ki so se zgodile v preteklih letih. Glavna pisca zakona o poenostavljeni prisilni poravnavi pa sta odvetnika Nina Plavšak in Srečo Jadek. Oba pa veselo služita milijone evrov v sodelovanju z državnimi ustanovami in občinami. Srečo Jadek pa ima vplivne zveze na Vrhovnem sodišču, kjer je njegova sestra Dunja Jadek Pensa vrhovna sodnica.
V svoji razpravi je dr. Anže Logar predstavil klasičen primer kršitve zakonodaje s katero so se rešili nekateri vplivni krogi. “Tipičen primer: dolžnik ustvari fiktivno terjatev do bližnje osebe (prijatelj, znanec), ki s tem namenom odpre d.o.o., ustvari se umetna terjatev do dolžnika, ki presega 60% vseh terjatev upnikov. Dolžnik sproži postopek poenostavljene PP (praktično brezplačno!) Odkar v ZFPPIPP ni več varovalke, da mora dolžnik ponuditi vsaj 50% poplačilo, predlagajo dolžniki tudi nižja poplačila, na primer 20% poplačilo, pri tem pa je nemogoče preverjati ali so terjatve upnikov, ki glasujejo za prisilno poravnavo fiktivne oziroma gre v ozadju za povezane osebe,”je povedal dr. Anže Logar, predsednik komisije in poslanec Slovenske demokratske stranke.
Več si lahko preberete TUKAJ.
