Drugi dan pogovorov generalni sekretarji strank bodoče koalicije niso končali razdelitve resorjev. Je pa danes pred medije stopil predsednik DZ Matej Tonin in ponovil, da se bo s položaja umaknil na dan zaprisege nove vlade. V političnih in pravniških krogih se je pojavilo tudi vprašanje statusa Levice v DZ.
Kadrovska usklajevanja generalnih sekretarjev LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS naj bi se zapletala zaradi pokrivanja želja na nekaterih področjih. Po ponedeljkovem pogovoru so v javnost že prišle informacije o tem, koliko resorjev bodo prevzele posamezne stranke, a niso še dorekli, kateri to bodo.
Med drugim naj bi se za zdaj dogovorili, katere resorje bodo v vladi prvaka LMŠ Marjana Šarca vodili prvaki strank, pri čemer bo Dejan Židan iz SD vodil državni zbor. Predsednik SMC Miro Cerar naj bi vodil zunanje ministrstvo. Predsednica SAB Alenka Bratušek je potrdila, da se bo potegovala za infrastrukturno ministrstvo, prvak DeSUS Karl Erjavec pa bo najverjetneje kandidiral za prevzem obrambnega ministrstva. DeSUS se po dosedanjih dogovorih obeta še kmetijski resor.
Pogovore o kadrovskem razrezu bodo na ravni generalnih sekretarjev strank nadaljevali v četrtek, dokončno pa se bodo o razdelitvi dogovorili po izvolitvi Šarca za predsednika vlade. Glasovanje o njegovi kandidaturi bo na izredni seji DZ v petek, v peterici pa bi si želeli, da se na isti seji izglasuje tudi prvega od podpredsednikov DZ, kar je pogoj za umik sedanjega predsednika DZ Tonina s te funkcije.
Vendar pa Tonin do petka še ne namerava odstopiti. Na novinarski konferenci je spomnil na svoje besede ob imenovanju na mesto predsednika DZ, ko je dejal, da bo odstopil, ko bo nova koalicija znana in bo oblikovana nova vlada.
Po njegovih besedah je bil tak dogovor ob njegovem imenovanju in z drugačnimi željami bodoče koalicije uradno ni seznanjen. “Če si bodo kakorkoli premislili, potem si bom jaz zelo dobro zapomnil, da v tej koaliciji dogovor ne drži niti dva meseca. Vsekakor se pa ne bom upiral,” je navedel in dodal: “Pri meni beseda velja, verjamem, da tudi v koaliciji.”
V vmesnem obdobju želi Tonin kot predsednik DZ postoriti še nekaj stvari: “Ena izmed ključnih v prihodnjem tednu je oblikovanje komisij in odborov ter dogovorov o izvolitvi podpredsednikov DZ, v življenje želim spraviti še nekaj administrativno-tehničnih aktov in sklepov, ki smo jih v teh dveh mesecih pripravili z ekipo DZ in jih uskladili z vodji poslanskih skupin. Želim opraviti še nekatere dogovorjene obveznosti na Blejskem strateškem forumu.”
Delo državnega zbora bo v prihodnjih dneh potekalo tako, da bodo najprej v petek poslanci na izredni seji DZ volili predsednika vlade ter s sprejemom odloka omogočili uporabo 35 milijonov evrov za odpravo čakalnih vrst v zdravstvu, je dejal Tonin.
Ker se drugi krog iskanja mandatarja konča ob polnoči, je Tonin zagotovil, da bo sejo vodil tako, da bodo volitve mandatarja do takrat opravljene: “Če bi želel nagajati, bi lahko s proceduralnimi prekinitvami poskrbel za to, da bi šel ta čas preko polnoči, a to ni moj cilj in bom storil vse, da bodo volitve opravljene do polnoči.”
Je pa Tonin danes posebej opozoril vodje poslanskih skupin, da morebitno podpisovanje, označevanje ali slikanje glasovnic pri volitvah predsednika vlade pomeni kršitev nekaterih členov ustave in kazenskega zakonika. “Kot predsednik DZ se bom poslužil vseh pristojnosti, da tovrstno prakso preprečim,” je poudaril Tonin.
S tem se je odzval na izjavo predsednika LMŠ Marjana Šarca za Sobotno prilogo Dela, kjer je dejal, da je svojim poslancem rekel, naj glasovnico fotografirajo za svojo morebitno potrebo oziroma za lastno evidenco, če bi namreč kdaj kdo dvomil o njih. Dodal je sicer, da nikakor pa ne bo zahteval, da mu te fotografije kažejo, saj bi bilo to nedemokratično.
Tonin je danes izpostavil tudi stališče, da je Levica koalicijska in ne opozicijska stranka, zato pričakuje, da ne bo jeziček na tehtnici v nadzornih komisijah, kjer ima po zakonu večino opozicija. Hkrati pa je priznal, da ničesar ne more storiti sam: “Jaz sem kretničar in mediator, končno odločitev sprejme večina.”
Da bi bilo treba delo v DZ organizirati po ključu, ki Levico opredeljuje kot opozicijsko stranko, pa je nasprotno prepričan poslanec Levice Miha Kordiš. Kot je povedal v izjavi za medije, namreč Levica tudi v tem mandatu ostaja opozicijska stranka in se bo obnašala temu statusu primerno.
Vendar pa status Levice sproža dileme tudi v pravniških krogih. Pravnik Ciril Ribičič je njen položaj v pogovoru za STA ocenil kot svojevrsten, kot “sui generis”. Kot je dejal, bi jo bilo mogoče kot opozicijsko stranko šteti v primeru, če bi šlo denimo za vprašanje financiranja obrambe. “Niso pa v opoziciji glede nekaterih drugih vprašanj,” je povedal. Zato bi bilo tudi po njegovem mnenju korektno, da Levica ne bi imela odločilne vloge tam, kjer imajo odločilno vlogo “prave opozicijske stranke”.
Prav tako je Ribičič poudaril, da bo prvak LMŠ Marjan Šarec, če bo za premierja izvoljen v drugem krogu, glede na način izvolitve pravzaprav postal predsednik večinske vlade. Manjšinsko namreč opredeljuje četrti odstavek 111. člena ustave, ki dopušča možnost, da je mandatar v tretjem krogu izvoljen z večino opredeljenih glasov in ne z absolutno večino, je v pogovoru za STA povedal Ribičič in dodal, da do tega pride v primeru, če mandatar v prvih dveh krogih ni izvoljen.
Levica pa je napovedala podporo kandidatu za mandatarja, in to v drugem krogu, ko je za njegovo izvolitev potrebna absolutna večina. “Če bodo hoteli zamenjati to vlado, je tudi ne bodo mogli zamenjati kot manjšinsko,” je poudaril.
