Glede na to, da Rimskokatoliška cerkev s svojo spremljevalno dejavnostjo, ki je socialne, izobraževalne in kulturne narave, ogromno pripomore k ohranjanju slovenske kulture, jezika in identitete med Slovenci zunaj meja Slovenije, naj Vlada RS za področje navedenega delovanja slovenske RKC z RKC vzpostavi formalno sodelovanje.
Podpredsednik državnega zbora in poslanec SDS Jože Tanko je na Vlado Republike Slovenije naslovil pisno poslansko pobudo v zvezi s socialnim in kulturnim poslanstvom Rimskokatoliške cerkve (RKC) pri ohranjanju slovenske kulture, jezika ter identitete med Slovenci zunaj meja Republike Slovenije.
Celotno poslansko pobudo objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani!
Slovenska Rimskokatoliška cerkev (RKC) je pri ohranjanju in razvoju slovenskega jezika in kulture odigrala izredno pomembno vlogo v naši zgodovini. Če je ne bi, bi se po desetletjih in stoletjih tuje nadvlade in dolgotrajnih hudih pritiskov na slovenstvo in slovenski jezik naš jezik in kultura utopila v germanskem in/ali romanskem svetu. Tudi v letih največje prisile in preizkušenj so slovenski duhovniki opravili svoje duhovno, kulturno, izobraževalno, socialno in tudi kakšno drugo poslanstvo. Zadnje stoletje je bilo še posebej kruto, saj so vsi trije totalitarizmi za žrtve pogosto izbirali duhovnike, ki so veljali za ljudske avtoritete.
Tudi po 2. svetovni vojni so bili katoliški duhovniki prvi, ki so vzpostavili vezi med, tudi zaradi vojne, razseljenimi Slovenci v Evropi in drugod po svetu. Niso opravljali samo dušnega pastirstva in ohranjanje vere, njihova vloga pri ohranjanju slovenskega jezika, kulture, slovenske pesmi in običajev, ponekod pa tudi izobraževanja, je bila nenadomestljiva v Nemčiji, Franciji, Skandinaviji, Belgiji in v čezmorskih deželah. Prav zaradi slovenskih duhovnikov marsikje po svetu govorijo lepšo slovenščino kot na ljubljanskem magistratu. In zato smo lahko ponosni na njih.
Seveda pa slovenski duhovniki dosežejo bistveno več slovenskega življa kot uradna politika preko ambasad, saj je njihovo sodelovanje z razseljenimi Slovenci pogosteje tudi bolj sistematično. Po verskih obredih imajo Slovenci v tujini marsikje tudi svoja srečanja, duhovniki pa pomagajo reševati tudi druge težave razseljenih Slovencev.
Prav ta neverska vloga slovenske mreže RKC zunaj meja Slovenije ni zanemarljiva, žal pa o njenem delovanju vemo premalo, pravzaprav nič.
Glede na to, da RKC s svojo spremljevalno dejavnostjo, ki je socialne, izobraževalne in kulturne narave, ogromno pripomore k ohranjanju slovenske kulture, jezika in identitete med Slovenci zunaj meja Slovenije, na vlado naslavljam pobudo, da za področje navedenega delovanja slovenske RKC z RKC vzpostavi formalno sodelovanje in da o vzpostavitvi in obsegu sodelovanja redno letno poroča državnemu zboru.
