Pred posegom v to obliko zbiranja denarnih sredstev je nujen celovit in predvsem premišljen poseg v izvajanje, nadzor in financiranje zdravstva.
Poslanke in poslanci bodo na današnjem nadaljevanju decembrske seje razpravljali in glasovali tudi o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbi enotnega prispevka v višini 29 evrov. V poslanski skupini SDS predvsem opozarjamo, da predlog ne bo rešil številnih resnih težav v slovenskem zdravstvu.
V nadaljevanju objavljamo stališče poslanske skupine SDS, ki ga je pripravila Jelka Godec:
“Posamezne statistike in ocene domačih in mednarodnih institucij, med njimi tudi zadnji Zdravstveni profil države 2019, ki ge je objavil OECD, je pričakovano pokazal, da se je v zadnjem desetletju povprečno trajanje življenja v Sloveniji hitro podaljševalo, povečujeta pa se tudi obolevnost in umrljivost zaradi vedenjskih dejavnikov tveganja. OECD nam je v zadnjem poročilu nastavila ogledalo na področju financiranja zdravstva, kadrovske pokritosti in še na nekaterih drugih področjih. Ogledalo se vsak dan nastavlja tudi doma. Nastavljajo ga zdravniki, zdravstveno osebje, pacienti, državljani. Ministrstvo za zdravje in vlada s predsednikom Marjanom Šarcem na čelu pa nam sporočata, da v slovenskem zdravstvu ni vse tako črno, kot se nam zdi.
Prejšnja vlada in prejšnja ministrica, ki so jo takratne koalicijske stranke uspešno ubranile pred dvakratno interpelacijo, so v slovenski zdravstveni sistem prinesle še več nereda, še več nejasnosti, še več birokratskih ovir.
Sedanja vlada in sedanji minister Šabeder pa v letu dni nista uspela oblikovati niti enega zakonskega predloga, kaj šele spremembe celotnega sistema, ki bi stanje vsaj začel spreminjati in izboljševati. Izjave, da čakalne dobe niso problem, da ni problema na področju zaposlovanja zdravstvenega osebja, da se je število zdravnikov v zadnjih treh letih povečalo za desetino, da ni problema na področju nujne medicinske pomoči, da zdravstveni sistem deluje kakovostno in v dobro bolnikov … vse to in še več je zatiskanje oči pred ključnim problemom, to pa je, da v slovenskem zdravstvenem sistemu vlada popolni nered.
Tako se danes zaradi neurejenosti sistema srečujemo z dvema ključnima problemoma, ki sta posledica neurejenosti sistema, in sicer pomanjkanje zdravstvenega osebja in čakalne dobe.
Eden izmed ključnih vzrokov za nered v zdravstvenem sistemu je monopolni Zavod za zdravstveno zavarovanje RS (ZZZS) in preobsežna košarica pravic. ZZZS kot plačnik zdravstvenih storitev sam določa pogoje za plačevanje storitev, ima vzpostavljen monopol in tudi prostovoljno dodatno zavarovanje je pod taktirko ZZZS. Da je zdravstveni sistem v Sloveniji precej centraliziran, opozarja tudi OECD
Vladajoča koalicija se je odločila, da bo na krilih predloga Levice novelirala zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju na podlagi populističnih izjav, da je potrebno ukiniti velik dobiček zavarovalnic, v katere se vplačuje prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Izjave, da se z novelacijo denar davkoplačevalcev končno namenja za bolnike in ne za dobičke zavarovalnic, je seveda naletel na plodna tla. Ob tem pa nihče nikoli ni povedal, kaj to pomeni za bolnike in kako se bodo s tem v resnici reševali ključni problemi v slovenskem zdravstvu.
Po velikem pompu in navideznem nesoglasju med Levico in koalicijo se je na odboru za zdravstvu zgodil pričakovan obrat. Levica je sprejela predlog ministra Šabedra, ki predvideva po novem ob plačilu obveznega zdravstvenega zavarovanja še plačilo mesečnega pavšala v višini 29 evrov. Sledijo še določene novelacije v členih, ki določajo, kaj se bo po spremembi zakona plačevalo iz obveznega zavarovanja.
Kmalu ali pa pozno se je oglasila ZZZS, ki je opozorila, da je pavšalni znesek 29 evrov prenizek. Opozarja, da je sprememba zakona nesistemska, nejasna, ni strokovno argumentirana in ni finančno opredeljena. Ker se slovensko prebivalstvo hitro stara, se bodo povečevali tudi stroški za zdravljenje. Zato ocene, narejene na leto 2018, ne bodo vzdržale za leto 2021, ko naj bi zakon začel veljati.
Če se bo plačevalo 29 evrov, se bo zbralo nekje 564 milijonov evrov, stroški v letu 2021, ko naj bi začel veljati nov zakon, pa bi bili 630 milijonov evrov. Primanjkljaj bo verjetno več kot napovedanih 66 milijonov evrov, Ker če bo sprejet zakon, bo marsikdo od mladih v naslednjem letu zavrnil plačevanje prostovoljnega zavarovanja. Nastal bo nekaj milijonski primanjkljaj.
Oglasili so se tudi v Ekonomsko socialnem svetu (ESS), saj naj bi bil pri sprejemanju zakona na matičnem odboru porušen socialni dialog v Sloveniji.
ZZZS, ESS, pravna služba in še kdo opozarjajo, da se določila zakona niti ne bodo mogla izvrševati, da je preveč nejasnosti in dilem, ki bodo pripeljale še do večjega nereda v zdravstvu.
Temu ob bok se pri pregledu zakona in sedaj predlaganih amandmajih pojavlja vprašanje, kdo od poslancev razume določila zakona? Kaj bo to pomenilo za ZZZS, za bolnike? Solata, ki jo imamo pred sabo, ima en sam namen: nihče ne bo vedel, koliko mora v resnici vplačevati sedaj obveznega pavšala, kaj se bo v resnici krilo iz obveznega zavarovanja … Denimo: sedaj je puljenje zoba 90 % plačano iz obveznega zavarovanja in 10 % iz dodatnega. Ali bo potem puljenje zoba plačano v celoti ali bomo morali doplačati? Ali pa sploh ne bodo pulili zoba, če malo karikiram?
Ko bomo, če bomo doživeli predlog zakona o dolgotrajni oskrbi 20. aprila 2020, se bo ta pavšal v trenutku spremenil in verjetno znašal krepko čez 35 evrov, kolikor sedaj znaša mesečni prispevek za dopolnilno zavarovanje.
Iz novele zakona je jasno, da bo sprememba močno vplivala tudi na proračun, ki smo ga sprejeli nedavno. Ni jasno stališče ministrstva za finance. Zakon namreč prinaša nove obremenitve, saj bo morala država nameniti dodatna sredstva za plačevanje pavšala za tiste, ki so po predmetnem zakonu in zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju opravičeni do plačevanja, vpliv je tudi na dohodnino.
Pozornost, zdaj usmerjena v dopolnilno zdravstveno zavarovanje, odvrača pogled od bistvenih in večjih težav, s katerim se spopada slovenski zdravstveni sistem. Pred posegom v to obliko zbiranja denarnih sredstev je nujen celovit in predvsem premišljen poseg v izvajanje, nadzor in financiranje zdravstva. Sistem trenutno še deluje. Deluje zaradi požrtvovalnih zdravnikih, zdravstvenih delavcih oziroma vseh, ki delajo v sistemu.
V poslanski skupini SDS smo mnenja, da gre za izredno škodljiv predlog novele zakona. Sprejetje zakona bo pomenilo razbohotenje zasebnega zdravstva, razslojevanje na tiste, ki si bodo lahko privoščili kakovostne zdravstvene storitve in razpad javnega oziroma državnega zdravstva. Danes imamo namreč državno in ne javno zdravstvo. Le tega bi imeli, če bi lahko državljani za prispevke, ki jih plačujejo in jih bodo plačevali, prosto izbirali izvajalca zdravstvene storitve. To danes ni omogočeno, v prihodnje pa bo ta dostopnost še nižja. Vračamo se v zgodovino, v leto 1992. V poslanski skupini SDS ne bomo grobarji slovenskega zdravstvenega sistema, zato zakona ne bomo podprli.”
