Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša se je v četrtek v Kobaridu udeležil pogovornega večera. Predsednik SDS je predstavil knjigo venezuelskega avtorja Alejandra Pena Esclusa, Forum Sao Paulo in kulturna vojna, spregovoril pa je tudi o aktualnih zadevah. “Naravnost tragično je, da zdaj ogrožamo sami sebe. Smo v nekem okolju, ki še nikoli ni bilo tako naklonjeno razcvetu, zlati dobi slovenskega naroda, pa tega ne znamo izkoristiti,” je med drugim poudaril nekdanji premier, ki je dodal, da gre za načrtno politiko kulturnega marksizma.
“Ko gre za milijarde, ko gre za ključne stvari, takrat se ne leporeči,” je o tem, kako se je v EU dogovarjalo za sprejetje oziroma razdelitev ukrepov pomoči povedal Janez Janša in opisal, kako je videti, ko se med seboj pogovarja 27 držav. To je zelo kompleksna stvar, ko vodiš Svet EU, je pa še dodatna odgovornost, saj moraš rešitve nekako koordinirati, da pride do soglasja med 27 državami. Treba je veliko vedeti, veliko prebrati in poznati okoliščine, zgodovino in stvari, ki jih je možno strgovati. Naša prednost je bila, da smo že enkrat predsedovali in je bilo tudi zato bistveno lažje, čeprav so bili sedaj težji časi kot leta 2008, je pojasnil Janša. Nekdanji premier je povedal, da je evropski komisar za socialno politiko Sloveniji v času vodenja EU med drugim izpogajal tudi evropsko listino o minimalni plači. “V slovenskem parlamentu je bilo precej odprtih ust pri poslancih vladne koalicije, ker je komisar hvalil Slovenijo pri neki temi, za katero v Levici in na ministrstvu Luke Mesca mislijo, da so jo oni izumili,” in s tem še enkrat poudaril, da je EU kompleksna zadeva, več kot znaš in veljaš, boljše se lahko izpogajaš.
Janša je govoril tudi o svoji poti v Kijev – spomnimo, bil je med prvo trojico voditeljev, ki so obiskali ukrajinskega predsednika, praktično na samem začetku vojne. “To je nekaj, kar si človek zapomni za celo življenje,” je dejal Janša in priznal, da sama pot oziroma sam obisk ni bil najbolj naporna stvar, pač pa je bilo precej bolj naporno prepričati kolege, da je to treba narediti. Na seji v Versaillesu je nagovarjal evropske kolege in obisk utemeljil tudi s slovenskim primerom – ob osamosvojitvi smo povabili številne tuje državnike, pa iz strahu skorajda nihče ni prišel – vendar takrat velika večina ni verjela, da bo Ukrajina obstala. Na koncu je prepričal le poljskega in češkega premierja. Danes vidimo, da je bila odločitev pravilna, saj se je ukrajinski predsednik odločil, da ostane v svoji državi, Ukrajina tako še do danes ni padla. “Prej bo Ukrajina toliko vojaško močna, da Rusija ne bo še naprej verjela, da lahko zmaga, prej bo prišlo do pogajanj, do miru in do umika ruske vojske,” je Janša ponovil svoje besede, ki jih sedaj poudarjajo tudi drugi svetovni voditelji. Dokler ne bo nekega ravnotežja moči, se lahko napiše sto pamfletov z zahtevo po miru, ki so trenutno zgolj floskule, ki pomagajo Putinu.
Norost proti muzeju osamosvojitve poganjajo isti, ki so nasprotovali osamosvojitvi Slovenije
Muzej osamosvojitve je nek simbol, je kulturno-zgodovinska ustanova, ki jo ima vsaka samostojna država. “Bil sem praktično po celem svetu, po vseh celinah, pogosto so nas peljali v muzej, kjer si lahko videl, kako je država nastala,” je povedal Janša in poudaril, da smo praktično edina država, ki takega muzeja nima. Imamo kar nekaj zbirk, vendar pa to niso državne institucije. Že to je žalostno, da smo do ustanovitve muzeja osamosvojitve čakali 30 let, da se ta muzej ukine, še preden sploh zaživi, je pa škandal – in pri tem ne gre za muzej, pač pa za rezultat slovenske osamosvojitve, ki je napaden. “Rezultat slovenske osamosvojitve je samostojna demokratična Slovenija,” je opozoril predsednik največje opozicijske stranke, ki velja za enega izmed osamosvojiteljev. V ozadju vsega tega so seveda tisti, ki jih osamosvojitev Slovenije ni bila intimna opcija. “Da smo bili vsi za osamosvojitev, je mit,” je bil jasen Janša, ki je takrat od blizu videl, kaj se je dogajalo. Med tistimi, ki niso glasovali za samostojno državo, je bil tudi Franco Juri, ki je kasneje postal ambasador te države. “A glavno je to, da v organih, ki so bili ključni, kot je na primer predsedstvo, ljudje niso bili za,” je poudaril Janša.
V nadaljevanju je Janša spregovoril o knjigi Forum Sao Paulo in kulturna vojna in vzporednicah, ki jih lahko opazimo tudi z levičarskim delovanjem v Sloveniji in Evropi
Med drugim sta sogovornika spregovorila o nevladnih organizacijah, ki so eden od političnih instrumentov za razgradnjo stebrov sodobne evropske civilizacije. Večina teh nevladnih organizaciji je pravzaprav struktura neizvoljenih. Ob tem je predsednik SDS opozoril, da je treba ločiti med nevladnimi organizacijami, ki družbi nekaj dajejo, kot npr. gasilci ali humanitarna društva in nevladnimi organizacijami, ki so namenjeni razgradnji družbenih sistemov. Ob tem je omenil Inštitut 8. marec in Niko Kovač ter Jašo Jenulla in Glas ljudstva, ki dobita precej več medijskega prostora kot na primer SDS, ki ima v parlamentu izvoljenih 27 poslancev. Kot je dejal Janez Janša: “Glas ljudstva je glas na volitvah. Ti si toliko glas ljudstva, kolikor dobiš na volitvah glasov, ne pa kolikor imaš medijskega prostora ali kdo so tvoji starši.“
Foto: zajetje zaslona
Predsednik stranke SDS je že na predstavitvi knjige povedal, da je Sao Paulo Forum posegel tudi v evropsko politiko ter da so nekatere stranke neposredno financirali. To ne velja le za Podemos. V Sloveniji imamo stranko Levica. Nekateri ustanovitelji stranke so bili celo zaposleni na venezuelski ambasadi, je pojasnil. V drugi polovici 20. stoletja smo bili priča vzponu levičarskih ideologij, ki so se prebijale v ospredje s pomočjo dolgega pohoda skozi institucije ter kulturne vojne. Forum v Sao Paolu združuje južnoameriške levičarske stranke in se, kot v pričujoči knjigi izčrpno opiše avtor Alejandro Peña Esclusa, poslužuje socialnega inženiringa in drugih subverzivnih metod za doseganje svojih ciljev. Čeprav gre za drugačno okolje od našega, lahko opazimo vzporednice z levičarskim delovanjem v Sloveniji in Evropi, zaradi česar je pričujoča knjiga tako zanimivo kot tudi koristno branje za vse, ki jih zanima, kako levica uveljavlja svoje nazore.
Če se hoče razgraditi staro družbo, je treba uničiti družino, narod, vero, zasebno lastnino in zasebno šolstvo
Marksizem je bil v času socializma uradna doktrina tudi v Jugoslaviji oziroma Sloveniji – izhaja iz nekih temeljnih postulatov v Komunističnem manifestu, ki je bil napisan že skoraj pred dvesto leti. Na začetku piše, da je treba za to, da se ustanovi brezrazredna komunistična družba, najprej razgraditi staro. V ta namen je treba razgraditi temeljne stebre družbe, ki so družina, narod, vera, zasebna lastnina in zasebno šolstvo. Da se vse to izvede, je potrebna socialistična revolucija oziroma nasilni prevrat. V nekaterih državah se je to dogajalo, dokler ni pač zmanjkalo vsega. Ko ni bilo ničesar več za v lonec ali pa v primeru Sovjetske zveze za vojaško industrijo, je zadeva propadla. Ideja je bila degradirana, forum v Latinski Ameriki je začel iskati drugo pot za propagiranje marksizma. Že italijanski marksistični ideolog Antonio Gramsci je med potovanjem po Sovjetski zvezi ugotovil, da je za vzdrževanje tega režima potrebna ogromna količina represije – načela marksizma so bila v nasprotju s tradicijo takratne ruske družbe. Začel je sestavljati drugačen koncept, v katerem je stvari nekoliko obrnil: preden se poruši prej omenjene stebre družbe, jih je treba diskreditirati – v ta namen pa je treba prevzeti ključne institucije, ki ustvarjajo javno mnenje oziroma vrednotni sistem človeka. Ključnega pomena je tudi, da se vero postavi v materializem, v tostranstvo. Gramsci je menil, da je najprej treba spremeniti način razmišljanja, materialni svet pa se bo sčasoma tem spremembam prilagodil.
“Družina je temeljna celica sodobne človeške družbe – vsaj tako smo mislili – v Sloveniji od zadnje spremembe zakona, ki je bil prej sicer dvakrat zavrnjen na referendumu, zdaj pa je ustavno sodišče ta referendum prepovedalo, družina ni več to,” je Janša pokazal, kako kulturni marksizem tudi v Sloveniji že razgrajuje vrednote človeške družbe. To ni pot naprej, ampak pot nazaj, je poudaril in med drugim tudi pojasnil vlogo mamil, ki se jih pošilja na Zahod. Ob tem je Janša tudi spomnil, da za vožnjo z avtomobilom ne smeš biti pod vplivom mamil, če sprejemaš 15-milijardni proračun pa si lahko – ko so predlagali, da bi se poslance testirali na droge, so namreč naleteli na velik odpor. “To, kar je nek temeljni koncept kulturnega marksizma, se ne razlaga odprto, ampak se vedno zavije v nek celofan človekovih pravic, enakosti,” je predsednik stranke SDS nanizal še nekaj primerov, kjer se to pozornemu človeku jasno pokaže.
