Potem ko smo v sredo poročali o sramotni medijski propagandi, lažeh in natolcevanjih o povezavah med teroristi, Generacijo identitete (GI) in SDS, ki so jih od avstrijskega Die Presse prevzeli slovenski mediji, smo izvedeli, da za celotno “afero” najverjetneje stoji Dnevnik, ki je zgodbo plasiral v sestrski medij, ki je ravno tako v lasti družbe Styria Media Group AG.
V sredo smo poročali, kako se je z bližajočimi evropskimi parlamentarnimi volitvami spet pojavila potreba po diskvalifikaciji največje opozicijske stranke SDS pred volivci. Kot je to bila pred leti afera Patria, se te dni skuša povezati delovanje avstrijske veje GI z SDS.
Dokazov nikjer. Ni dokazov, da bi bila avstrijska veja GI kakorkoli povezana z 28-letnim avstralskim teroristom Brentonom Tarrantom, ki je na Novi Zelandiji v Christchurchu izvedel teroristični napad, v katerem je bilo ubitih 50 muslimanov. Nobena tajna služba na svetu ne more biti seznanjena z vsemi potencialnimi terorističnimi grožnjami, očitno pa so to pričakovali od vodje avstrijskih identitarcev Martina Sellnerja.
Jasen primer politične gonje
Sellner je namreč v letu 2018 prejel donacijo, zaradi katere je sedaj v postopku. Kako bi lahko nekdo s prejeto donacijo predvidel teroristični napad? Drugih stikov z napadalcem Sellner nikoli ni imel. Naloga tajnih in obveščevalnih služb je, da odkriva potencialni terorizem, a očitno so avstrijske tajne službe preveč obremenjene z mladimi patrioti, ki po državi lepijo plakate in organizirajo aktivistične dogodke. Sellner je popolnoma nedolžen in mu ni mogoče ničesar očitati.
Niti dokazov, da bi bili SDS in avstrijska veja GI na kakršenkoli način povezani, ni nikjer. Še celo SDS in slovenska veja GI sta že januarja 2019 zanikali kakršnekoli vezi med organizacijami. Kot smo pisali že takrat, po besedah Generacije identitete stališče, ki zagovarja ohranjanje etno-kulturne identitete, predstavlja zdrav temelj vsake kohezivne človeške družbe. “Smo skupina mladih domoljubov, ki si preko metapolitičnega udejstvovanja prizadeva k vzpostavitvi t. i. ‘predpolitičnega prostora’ in s tem ustvarja socialno blaginjo ter oblikuje kulturno in moralno smer za ljudi v svojem okolju.”
Po njihovem je namreč popolnoma jasno in razumljivo, da se razne oblike ekstremizma, ki jim jih tako radi pripisujejo, niti slučajno ne vklapljajo v tovrsten način delovanja in razmišljanja. Vse to so zapisali in razložili v uradni publikaciji Manifest za domovino, na spletni strani ter v drugih uradnih besedilih gibanja. Ob tem pa izražajo obžalovanje, da so bila ta očitna dejstva še enkrat več namerno spregledana.
Na čem je bil osnovan članek avstrijskega medija?
Avstrijski članek je izhajal iz retvita predsednika SDS Janeza Janše, ki je na prvi april s svojimi sledilci na Twitterju delil prvoaprilsko šalo, ki jo je objavila slovenska veja GI. Že hitro iskanje po spletu pa hitro pokaže, kdo najbrž stoji za še eno zgodbo, s katero se želi onemogočiti SDS na evropskih volitvah. Namreč, kakor je jasno razvidno iz članka na Wikipediji, sta tako Die Presse kot Dnevnik v lasti avstrijske družbe Styria Media Group AG.
Avstrijce in s tem posledično tudi Dnevnik moti, da člani SDS in GI na spletu komunicirajo. S plasiranje zgodbe iz tujine pa se poskuša oblikovati ozračje za zastrupitev podobe SDS pred evropskimi volitvami in medijski umor GI. Namreč, levičarjem gre močno v nos, da v Sloveniji obstaja gibanje mladih, ki ne naseda njihovim lažem, temveč se ne sramujejo svojega domoljubja.
Lahko bi rekli, da gre za poskus afere Patria 2.0, zaradi katere lahko rečemo, da je bila trdnost slovenske demokracije “na neznanem kraju, ob neznanem času in na neugotovljen način” močno načeta. S poskusom povezovanja avstralskega terorista z SDS pa se kaže novo medijsko dno, ki ga je dosegel skupek režimskih novinarjev.
Njim namreč ni do resnice, njim ni do dejstev, njim je zgolj do politične propagande. Šlo je celo tako daleč, da so začeli SDS napadati zaradi Sellnerjeve zahvale Janši, ki jo je Sellner izrekel na podlagi zavajajočega članka iz Die Presse. A vse to bo novinarsko častno razsodišče enostavno prezrlo. Namreč, nepristranskost in novinarski častni kodeks sta nekaj, s čimer radi opletajo, ne pa nekaj, česar se tudi sami držijo.
Vir: Nova24TV.si
