Piše: Gašper Blažič
Na včerajšnji dan, ko se je v državnem zboru razpravljalo o razrešitvi predsednice Urške Klakočar Zupančič, se je v toku razprave pojavila novica, da je trojica poslancev Svobode vložila predlog zakona o umiku tajnosti dokumentov orožarske trgovine 1991-1994.
No, presenetljivo je, da je med predlagatelji tudi sama predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki je včeraj med razpravo kakor “zbolela” (kar so opoziciji morali povedati drugi dve koalicijski poslanki), a očitno je bila zvečer že zdrava kot riba v vodi. Pa tudi vmes se je sprehajala pred dvorano, same razprave pa ni šla poslušat.
UKZ hoče raziskovati orožarsko trgovino
Sedaj je tudi znano, kakšne opravke je v resnici imela. Skupaj s kolegoma (Branko Zlobko in Martin Premk) je namreč vložila zakon, ki bi odprl dostop do dokumentov o orožarski trgovini 1991-1994. Kar je nenavadno, saj je bila ta tema obdelana že v mnogih knjigah, glavno vlogo pri njih je imel nekdanji novinar Blaž Zgaga, z njim pa tudi Matej Šurc. “Čas je, da si o temah, ki še kar naprej razdvajajo naš narod, državljani sami ustvarijo svoje mnenje, imajo dostop do tega gradiva in da se zgodba enkrat za vselej konča,” je umik tajnosti z gradiva o trgovini z orožjem pojasnila Klakočar Zupančič. Katere teme po njeno razdvajajo, ni pojasnila – gre za orožje ali za projekt osamosvojitve kot takšen?
Kot je v izjavi za medije pojasnil Premk, je bil ta predlog zakona že v obravnavi leta 2011, ampak ni bil nikoli sprejet. “Zato smo se odločili, da to zgodbo dokončamo,” je dejal. Ob tem je navedel, da sicer po zakonu o dokumentarnem in arhivskem gradivu vse gradivo, starejše od 30 let, “tako ali tako sodi v Arhiv Republike Slovenije in seveda mora biti javno dostopno, ampak s tem zakonom bi omogočili za vse gradivo, tudi tista poročila komisij državnega zbora, ki so mlajša od 30 let, da so javno dostopna vsem državljanom”.
Poslanec Svobode Branko Zlobko je pojasnil, da kot veteran vojne za Slovenijo, ki je leta 1990 aktivno sodeloval v pripravah na oboroženi del osamosvojitve in leta 1991 v vojni tudi sodeloval, ocenjuje, “da je po 33 letih končno prišel čas, da se slovenska javnost seznani z dogodki okoli orožja”. Po njegovih besedah bi se morala javnost seznaniti z informacijami o nabavi orožja v tujini v letih od 1991 do 1994 in pa tudi o tem “koliko orožja, opreme in streliva je ostalo z odhodom JLA iz Slovenije, koliko tega orožja je bilo prodanega, komu in koliko denarja je za to Slovenija dobila ter koliko denarja je poniknilo v zasebne žepe posameznikov in če je, kdo so ti”. Le kaj bi na te izjave porekli tisti, ki so o orožarski trgovini pisali debele knjige, sedaj pa se Svoboda obnaša, kot da je bila to ves čas tabu tema?
Izvirni greh je razorožitev TO
Odveč je ob tem navajati vse pompozne izjave predlagateljev zakona. Premk pa ob tem namiguje, da se morda katera od poslanskih skupin v DZ takšnega zakona boji. Kar je precej nenavadno, saj so že dosedanje raziskave orožarske trgovine naletele na sledi, ki so na koncu pripeljale kar do Milana Kučana, ki je bil v tistem času najprej predsednik predsedstva RS, nato pa predsednik RS. Izvirni greh pa se je vendarle zgodil sredi maja 1990, ko je Kučan že vodil predsedstvo, medtem ko nova vlada (uradno izvršni svet) še ni bila izvoljena. Takrat je namreč JLA že razoroževala slovensko Teritorialno obrambo (TO), kar je bilo skrbno načrtovano dejanje, očitno tudi zaradi volitev in načrtov Demosa, da izpelje projekt osamosvojitve Slovenije. Slovenija je tako v ključnem trenutku ostala brez oborožitve in šele tajni projekt Manevrske strukture narodne zaščite je vzpostavil realno oboroženo silo.
Zanimivo je sicer, da v zakonskem predlogu Svoboda želi doseči odpravo tajnosti orožarskih poslov od 18. julija 1991 (ko je jugoslovansko predsedstvo izglasovalo sklep o umiku JLA iz Slovenije) do 29. marca 1994 (ko je bil Janez Janša zaradi incidenta pri Depali vasi razrešen kot obrambni minister). Podatke v oklepaju seveda navajamo kot razlago, saj uradne novice nikjer ne omenjajo, zakaj so predlagatelji izbrali prav te datume. So pa po svoje zelo pomenljivi. Namreč, prav afera, pravzaprav zarota Depala vas je v veliki meri povezana prav z nezakonito trgovino z orožjem. Ko je namreč ministrstvo za obrambo pod vodstvom Janeza Janše odkrilo t. i. orožarski tok, ki ga je usmerjala globoka država, medtem ko o teh pošiljkah orožja ni nihče obvestil ministrstva, je prišlo do sklepa, da je potrebno Janšo odstraniti iz politike. Zato je tudi prišlo do t. i. operacije Ščuka, operativnega delovanja Draga Kosa, Antona Peinkiherja in tudi Radenka Radojčića. O tej zaroti smo obširno pisali TUKAJ.
Hočejo dvigovati meglo?
Ni povsem jasno, kaj želi Svoboda s takšnim predlogom zakona doseči. Morda bi omogočila (re)produkcijo novih in starih knjig, ki bi znova odpirale že skoraj pozabljene teme. Kar kaže tudi na veliko nervozo v vrstah Svobode. Je pa verjetno namen tudi odvračanje pozornosti vse bolj razjarjene javnosti zaradi visokih položnic za elektriko. No, očitno je “golobnjak” takšen zakonski predlog vložil tudi po tistem, ko je iz urada predsednice Nataše Pirc Musar prišla obtožba na račun arhitektov slovenske države, da so izvajali birokratski genocid. A kot rečeno: sledi orožarske trgovine vodijo vse do Kučana.
