8.9 C
Ljubljana
sobota, 16 novembra, 2024

France Prešeren je slovenščino postavil ob bok ostalim evropskim jezikom

Poet, intelektualec in domoljub. Tako se danes spominjamo Franceta Prešerna, ki je kljub tuji vladavini verjel v svetlo prihodnost slovenskega naroda.

Na današnji dan se z državnim praznikom poklanjamo spominu na velikega Slovenca in osrednji osebnosti slovenske poezije.

Težko, a ustvarjalno življenje

Največji slovenski pesnik, kot ga lahko ponosno označimo, se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem, v kmečki družini kot tretji otrok Mine in Šimna. V tistih časih so bile družine bistveno številčnejše kakor danes in nemalokrat  so morali otroci v želji po izobrazbi oditi od doma že v rani mladosti. France se je kot osemletni deček preselil k stricu na Kopanje pri Grosuplju. Od tam se je vpisal v realko v Ribnici, kjer so prepoznali njegovo nadarjenost. Šolanje je nadaljeval v Ljubljani in tam spoznal nekaj osebnosti, ki so ga spremljale vse življenje (Andrej Smole, Matija Čop, Miha Kastelic). Vse bolj ga je zanimalo pravo in pot ga je vodila na študij na Dunaj. Med študijem ga je začela zanimati tudi poezija in v ta čas sodijo Prešernovi prvi pesniški poskusi. Leta 1928 je diplomiral in postal doktor prava. Sledila so leta velikih življenjskih preizkušenj. Umrl mu je oče, nato sta v Božji mir odšla še njegova najboljša prijatelja Matija Čop ter Andrej Smole. Življenjsko krizo mu je dodatno poglobila Primičeva Julija, pesnikova velika neizpolnjena ljubezen, do katere je gojil globoka čustva. Iz notranjega navdiha je črpal vsebino za pisanje pesnitev, ki so jih objavljali v zborniku Kranjska čbelica. Zadnja leta Prešernovega življenja so prinesla za Slovence najpomembnejšo stvaritev, Zdravljico, ki jo je napisal leta 1844, objavil pa šele leta 1848, po Marčni revoluciji. France Prešeren je umrl eno leto po objavi, na četrtek, 8. februarja 1849. Pokopali so ga dva dni pozneje v Kranju. V Bleiweisovih Novicah so zapisali, da so bile njegove zadnje besede: »vzdignite me, zadušiti me hoče.«

Ponosen in zaveden Slovenec

Prešeren je bil pesnik, ki je dvignil poezijo na višjo raven. Njegova dela so bila zgled ostalim slovenskim romantikom, hkrati pa dokaz, da slovenščina ni le jezik nižjih slojev, temveč jezik, ki se lahko postavi ob bok ostalim večjim evropskim jezikom in v katerem se lahko sporazumevajo tudi izobraženi ljudje.

Za slovenski narod je bil France Prešeren eden pomembnejših kulturnih ustvarjalcev in prav kultura je bila v preteklosti mnogokrat razlog, da smo Slovenci ohranili svoj prostor, identiteto in jezik. Kljub tuji vladavini Prešeren ni obupal, temveč je skupaj s prijateljema Matijem Čopom in Andrejem Smoletom krepil slovensko identiteto in verjel v prihodnost slovenskega naroda.

Prešeren se je podpisal pod mnoge balade, gazele sonete in pesmi, za Slovence pa je najpomembnejša Zdravljica, naša državna himna. Čast Prešernu smo Slovenci izkazali tudi tako, da smo ga upodobili na slovenski kovanec za 2 €, medtem ko je nekoč krasil bankovec za tisoč tolarjev. Poleg tega je v spomin nanj poimenovanih več ulic v različnih mestih in postavljenih mnogo spomenikov, najbolj znan pa je verjetno tisti v središču Ljubljane.

Zato 8. februarja ne dojemajmo samo kot dela prost dan. Na ta dan posvetimo nekaj časa slovenski kulturi, obiščimo kakšno od številnih kulturnih prireditev ali pa vzemimo v roke katero od Prešernovih poezij. Ob tem se spomnimo na vsa velika imena iz sveta slovenske kulture, ki so zaslužna, da smo Slovenci ohranili svojo identiteto in jezik.

Vir: sds.si

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine