4.1 C
Ljubljana
torek, 23 aprila, 2024

Eno leto po izvolitvi premierja z najnižjo volilno podporo doslej – posledice: dvigovanje plač v javnem sektorju, krčenje sredstev za Slovensko vojsko…

Točno leto bo jutri minilo, kar je 55 poslancev za premiera izvolilo Marjana Šarca (LMŠ), katerega stranko je na volitvah poslancev slaba dva meseca prej volilo le 12,6 odstotka volivcev. V zgodovini države še noben premier ni bil izvoljen s tako nizkim rezultatom na volitvah.

 

Da je oblast prevzel, je moral Šarec drugim strankam dati številne koncesije. Na zahtevo Levice se je odpovedal modernizaciji vojske z nakupom osemkolesnikov Boxer. Iz Levice so odpoved javno zahtevali celo s sklicevanjem na Leninov način boja proti boržuaznim silam (Natu), češ da se sme financirati le proletarske milice. Največ koristi od nove vlade je doslej imel javni sektor, kjer so dvigali plače in zaposlovali. Prvo leto Šarčevega vladanja ni bilo ekonomskih težav, ker se je že deseto leto nadaljevalo obdobje rasti v mednarodnem okolju in Sloveniji. A že dalj časa je slišati svarila, da se to lahko bliskovito obrne, kot se je konec leta 2008, ko je oblast prevzemal Borut Pahor. Prav ta teden so na možnost, da smo tik pred svetovno recesijo opozarjali mediji v Nemčiji in v ZDA.

Kako se znebiti Tonina?

Dejansko je Šarec zavladal šele septembra, ko so bili izvoljeni še ministri. Boxerji pa niso bili edina koncesija za vladanje. Druga so bili, denimo, otroci. Premier je prekršil, da bi zadovoljil koalicijske partnerje, predvsem SD, SAB in Levico, sodbo ustavnega sodišča, da mora zagotoviti enako financiranje osnovnega šolanja otrok na OŠ Alojzija Šuštarja.

Šarec ni prvi, ki je oblast prevzel, čeprav mu s svojo stranko ni uspelo doseči relativne zmage na volitvah poslancev. Prvi je z drugega mesta oblast prevzel Janez Janša (SDS) po predčasnih volitvah leta 2011, ko je v DZ propadel predlog predsednika Danila Türka, da bi premier postal takrat s 28,51 odstotka relativni zmagovalec volitev predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković. A za Türkov predlog je glasovalo premalo poslancev. Razlika, če primerjamo drugi Janšev prevzem oblasti in prvi Šarčev, je velika. Za Šarčevo LMŠ je lani glasovalo 112.250 volivcev (12,6 odstotka), za SDS pa leta 2011, ko je Janša prevzel oblast z drugega mesta, 288.719 volivcev ali 26,19 odstotka. SDS je leta 2011 dosegla celo boljši rezultat kot lani, ko je s 24,92 relativno zmagala na volitvah. Dodatna razlika je, da po lanskih volitvah predsednik republike Borut Pahor ni predlagal mandatarja in v DZ predsednika niso zavrnili.

Od volitev do izvolitve novega šefa vlade pred letom pa je minilo rekordno število dni. V tem času je Šarec v koalicijo s strankami, ki so nam vladale že v prejšnjem mandatu, poskušal pridobiti NSi Mateja Tonina. To mu ni uspelo.

Več si lahko preberete TUKAJ.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine