Potem, ko je Vlada RS napovedala namero, da bi se v luči debirokratizacije devet regulatorjev združilo v dve agenciji po nizozemskem zgledu, so v opozicijskih vrstah in agencijah pričakovano skočili v zrak, češ, da naj bi s tem prišlo do posega v njihovo neodvisnost. “Ideja je lahko dobra, če pride do sinergij pri nadzoru vseh teh področij, ki jih pokrivajo. Druga stvar, ki je lahko pozitivna, je zmanjševanje stroškov poslovanja vseh teh regulatorjev, ki so sedaj ločeni. Poenotijo se namreč določene funkcije,” je za Nova24TV med drugim izpostavil ekonomist dr. Anže Burger.
Glede predloga, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo na ministrstvu pojasnjujejo, da spremembe sovpadajo z načrtovano debirokratizacijo in racionalizacijo številnih procesov. “V luči debirokratizacije kot enega ključnih ciljev vlade potekajo tudi aktivnosti v zvezi z morebitnim povezovanjem nekaterih regulatornih organov. Trenutno je v teku medresorsko usklajevanje in analiza učinkov sinergij poenotenega izvajanja nalog regulatornih organov ter s tem večje učinkovitosti ter fleksibilnosti,” so navedli za STA.
Pozitivno je zmanjševanje stroškov poslovanja regulatorjev
Po prepričanju ekonomista dr. Burgerja je ideja o združitvi regulatorjev dobra, če pride do sinergij pri nadzoru vseh teh področij, ki jih pokrivajo. “Druga stvar, ki je lahko pozitivna, je zmanjševanje stroškov poslovanja vseh teh regulatorjev, ki so sedaj ločeni. Poenotijo se namreč določene funkcije,” je izpostavil in ob tem dodal, da sicer vedno obstaja nevarnost, da sedanja ali prihodnje vlade zlorabijo to večjo koncentracijo moči v eni agenciji. “To je lahko nevarnost, a je odvisno od tega kako smo zreli kot država in politiki. Ali bo do tega prišlo ali ne, je v naših rokah.”
Ekonomist dr. Anže Burger Foto: STAOpozicija enotno na nasprotnem bregu
Medtem, ko na ministrstvu pričakujejo, da bo proces usklajevanja potekal v duhu doseganja soglasij za pozitivne spremembe, ki bodo prispevale k lajšanju in racionalizaciji številnih procesov, ki so pomembne tako za gospodarstvo kot tudi za ostale družbene segmente, in konec koncev tudi za državljanke in državljane Republike Slovenije, v opozicijskih vrstah vre. V opozicijskih LMŠ, SD, Levici in SAB enotno poudarjajo, da naj bi šlo pri tem za poskus političnega prevzema institucij, ki so neodvisne, in za “nastajanje avtokratskega nadzornega sistema”. Evropska poslanka Tanja Fajon je na tiskovni konferenci izpostavila, kako naj bi šlo za poskus še zadnjega političnega prevzema neodvisnih institucij pod krinko debirokratizacije. “Ne bi me presenetilo, če bi Janez Janša skušal razpustiti tudi DZ”.
Do sedaj kadrovski spopadi potekali zgolj na ravni frakcijskih bojev znotraj tranzicijske levice
Glede kritik opozicije se je na Twitterju odzval politolog dr. Miro Haček in med drugim opozoril naslednje: “Sedijo v Državnem zboru RS tako eni kot drugi, samo njihov vpliv je različen. Tudi Cerarjeva vlada je predlagala podobno rešitev – a takrat pa je bilo v redu?”. Raziskovalni novinar Bojan Požar pa je v povezavi s tem pristavil: “Agencije, uradi, “regulatorji in njihovi direktorji: Nastavi jih ena politika, ko se zamenja vlada RS, se pa razglašajo za neodvisne?!”
