Piše: Vida Kocjan
Zaradi regulacije cen, znižanih trošarin in oprostitve dajatev so danes cene goriv za približno 10 do 12 odstotkov nižje, kot bi bile brez njih. Če bo Svet EU dovolil znižanje trošarin, za kar ima prošnjo slovenske vlade, pa bi se končna cena (z DDV) lahko znižala za približno 20 do 34 centov na liter bencina in dizla. Dodatno imamo na mizi še zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga blokirajo sindikati, opozicija in skrajno leve nevladne organizacije.
Slovenija se v letošnjem letu sooča s ponovnim pritiskom na cene naftnih derivatov. Od leta 2020, ko so se povprečne cene gibale okoli enega evra za liter, so cene zrasle za približno 40 do 50 odstotkov. Po umiritvi v letih po energetski krizi (2022) so absolutne ravni še vedno visoke v primerjavi z obdobjem pred letom 2022. Regulacija cen, znižane trošarine, oprostitve dajatev in spremenjena metodologija pa vplivajo na to, da so maloprodajne cene trenutno za približno 10 do 12 odstotkov nižje, kot bi bile brez teh ukrepov.
Slovenija je trenutno med cenejšimi v regiji pri 95-oktanskem bencinu in v sredini pri dizlu; bistveno cenejša od Avstrije, Italije in Nemčije. Najvišje dovoljene cene zunaj avtocest in hitrih cest znašajo 1,742 evra za liter bencina, 1,881 evra za liter dizla in 1,504 evra za liter kurilnega olja (za obdobje od 13. do 19. oktobra). Ob avtocestah so cene proste in običajno višje.
Ključni ukrepi v zadnjih mesecih
V zadnjih treh mesecih so vladni ukrepi učinkovito omejevali pritisk podražitev. Brez njih bi bile cene občutno višje, zlasti v septembrskem vrhu, ko je dizel presegel dva evra za liter. Največji prispevek je imela oprostitev okoljske dajatve CO₂ in prispevka za učinkovito rabo energije (URE), ki velja od 28. julija in je podaljšana do sredine decembra. Zaradi tega so goriva cenejša za približno 9,5 do 11 centov na liter.
Poleg tega od 22. septembra velja sprememba metodologije določanja cen, iz katere je izločena biokomponenta. Dizelsko gorivo je zato cenejše za okoli sedem centov na liter. Vlada je večkrat znižala tudi trošarine: dizel je na evropskem minimumu 0,33 evra na liter, bencin je znižan, a še nad minimumom. Marže prodajalcev so omejene na največ 0,115 evra na liter, cene pa se tedensko prilagajajo glede na sedemdnevno borzno povprečje. Za kurilno olje je vlada septembra dodatno znižala trošarino.
Trošarine in Evropska unija
Slovenija je Evropski komisiji 31. julija poslala prošnjo za začasno znižanje trošarin pod najnižjo raven, ki jo dovoljuje direktiva EU, in jo 20. avgusta dopolnila, septembra pa razširila še na kurilno olje. Komisija je predlog 9. oktobra podprla. Če ga bo soglasno potrdil še Svet EU, bo Slovenija za šest mesecev lahko znižala trošarino za bencin do 0,1395 evra na liter (s sedanjih 0,41759) in za dizel do 0,105 evra na liter (s sedanjih 0,330). To bi omogočilo znižanje končne cene za približno 20 do 34 centov na liter (z DDV). Pri 50-litrskem rezervoarju bi to prineslo do 17 evrov prihranka pri bencinu in do 14 evrov pri dizlu, zgolj zaradi nižjega trošarinskega davka.
Hrvaška je podobno prošnjo vložila že 2. aprila; Svet EU ji je dovoljenje odobril 10. julija, tako da ga lahko izkorišča od 1. avgusta. Švedska je zaprosila marca, Španija pa avgusta.
Interventni zakon za zaščito pred draginjo goriv
Državni zbor je 11. septembra po nujnem postopku sprejel zakon o začasnih ukrepih za zaščito prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv, ki velja od 20. septembra. Zakon uvaja ciljno pomoč najbolj prizadetim dejavnostim, da bi omejil prenos stroškov na končne cene.
Cestnim prevoznikom blaga in potnikov (razen koncesijskega javnega prometa) država krije do 70 odstotkov dodatnega stroška dizla nad referenčno ceno. Pomoč je vezana na opravljene kilometre, normirano porabo in dejansko kupljeno gorivo ter jo je mogoče uveljavljati tudi za nazaj, od 4. junija. Na isti osnovi je predvidena pomoč ribištvu. Za kmetijstvo in gozdarstvo se pomoč določa glede na kupljene količine, obdelovalne površine in normirano porabo. Tretji ukrep so subvencije za energijsko učinkovite pnevmatike (150 evrov na pnevmatiko). Skupni strošek do konca leta je ocenjen na okoli 36 milijonov evrov. Ločeno od tega zakona je vlada napovedala še približno 8,1 milijona evrov pavšalne pomoči kmetom ob podražitvah energentov in gnojil.
Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije sta zakon pozdravili. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikat delavcev prometa in zvez pa sta ostro kritizirala subvencioniranje prevoznikov. Zakon je bil kljub temu sprejet.
Zakon sicer ne znižuje splošnih maloprodajnih cen za vse potrošnike, temveč ciljno blaži stroške v izpostavljenih sektorjih. Širši učinek na cene energentov za vse potrošnike pa bi prineslo znižanje stopnje DDV, ki ga predvideva zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Ta zakon je predmet referendumske pobude sindikatov, opozicije (Svobode, SD in Levice) ter levičarskih nevladnih organizacij, ki blokirajo razvoj Slovenije.
Prihranki zaradi ukrepov
Zaradi ukrepov so goriva trenutno cenejša za okrog 10 do 12,5 odstotka:
- bencin: približno za 0,20 evra na liter (okoli 10 odstotkov),
- dizel: približno za 0,22 evra na liter nižje (okoli 10 odstotkov),
- kurilno olje: približno za 0,22 evra na liter nižje (okoli 12,5 %).
Pri 50 litrih to pomeni približno 10 evrov prihranka, pri 1000 litrih kurilnega olja pa približno 215 evrov. Cene so se od septembrskega vrha nekoliko znižale, a ostajajo visoke v primerjavi z začetkom leta. Dodatno znižanje trošarin bi lahko prineslo še občutnejše olajšanje.
Ukrepi so začasni in prilagojeni razmeram na svetovnih trgih. Njihova učinkovitost se bo pokazala tudi v prihodnjih tednih, ko se bo odločalo o evropskem dovoljenju za nižje trošarine.
