Drugi dan posveta v Laškem o prvih rezultatih projektov Evropskega partnerstva za inovacije

Na voljo so tako rešitve s področja reje drobnice, zrnatih stročnic, senenega mesa in mleka, pitanja govedi, pridelave beljakovinsko bogate krme, pridelave koruze in pšenice na vodovarstvenih območjih, pomena opraševalcev za sadjarje in trajnostne rabe vode v kmetijstvu.

V prvem delu današnjega dogodka, ki je bil izveden v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) v okviru Posveta Javne službe kmetijskega svetovanja, so bili tako predstavljeni projekti, ki so se v letošnjem letu začeli izvajati. Med njimi se številni navezujejo na odnos kmetijstva do okolja, pa tudi na področje vinogradništva, poljedelstva in živinoreje.

V drugem delu so bili predstavljeni projekti v zaključni fazi, ki bodo v tem letu končali svoje triletno izvajanje.

Projekti v zaključni fazi so:

• Reja različnih pasem drobnice za meso in izdelke vrhunske kakovosti,
• Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba ,
• Seneno meso in mleko,
• Pitanje govedi za prirejo govedine vrhunske kakovosti,
• Izboljšane tehnologije pridelave in konzerviranja z beljakovinami bogate krme – metuljnice in njihove mešanice za prilagajanje podnebnim spremembam,
• Okoljsko učinkovita kmetijska pridelava koruze in pšenice na vodovarstvenih območjih,
• Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje,
• Povečanje produktivnosti kmetijske pridelave z učinkovito in trajnostno rabo vode (PRO-PRIDELAVA) in
• Koruzni oklasek kot obnovljivi vir energije.

V predstavitvah je bilo izpostavljeno, da so partnerji znotraj projektov zelo dobro sodelovali in nadgrajevali svoja znanja in izmenjevali izkušnje iz različnih področij dela. Preko projektov je bila možnost neposrednega prenosa rezultatov projektov v prakso, kar se je izkazalo za zelo dober način prenosa znanj do kmetov. Projekti so bili zelo obširni, kjer se posamezen projekt EIP ni navezoval samo na tehnologijo pridelave, so bili vključeni tudi vidiki potrošnika in iskanje rešitve, ki bodo izboljšale tako tehnološki razvoj, kot tudi uporabo izdelkov kmetijskih proizvodov v predelavi in možnost njihove prodaje. Ker je ena od pomembnih aktivnosti projekta tudi razširjane rezultatov, so v okviru vseh izvedenih projektov aktivno razširjali rezultate tako med kmetijami v Sloveniji, kot tudi sodelovali na mednarodnih konferencah oziroma objavljali v strokovnih revijah. Predlagali pa so tudi izboljšave, da bodo tovrstni projekti lahko izvedeni še bolj kakovostno in s tem dosežene še boljše rešitve v praksi.

Dogodek je zaokrožila okrogla miza, na kateri so sodelovali Branko Ravnik, v. d. generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), Anton Jagodic, vodja Sektorja za kmetijsko svetovanje (KGZS), dr. Branko Kramberger, dekan Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (Univerza v Mariboru), dr. Mitja Krajnc, Žipo živinoreja poljedelstvo Lenart d. o. o., in dr. Janez Benedičič, Fakulteta za strojništvo, inovativni mladi kmet. Sogovorniki so razmišljali o nadaljevanju izvajanja tovrstnih projektov tudi v prihodnje ter o načinih, kako vanje še bolj vključiti  kmetije. Kot ena izmed pomembnih prednosti EIP projektov se kaže tudi to, da Javna služba kmetijskega svetovanja krepi stike z raziskovalnimi in izobraževalnimi institucijam. Sodelujoči na okrogli mizi so poudarili, da se kažejo potrebe po večji ciljni naravnanosti projektov v novem programskem obdobju. Izražene pa so bile tudi pobude za več sredstev v novem programskem obdobju, saj se EIP projekti kažejo kot zelo koristni, ugotavlja se tudi vedno več zanimanja za sodelovanja.

Izvajanje projektov EIP se je pokazalo kot primeren odziv na vrzeli v prenosu znanja in inovacij od raziskovalno znanstvene sfere do kmetov in povratne komunikacije glede izzivov, s katerimi se kmetje vsakodnevno srečujejo pri svojem delu. Trenutno imamo v Sloveniji v izvajanju 44 projektov EIP, kar kaže na veliko potrebo po tovrstnih praktičnih projektih, v katerih sta v središču kmet in reševanje izzivov, s katerimi se vsakodnevno srečuje pri opravljanju svoje kmetijske in gozdarske dejavnosti.

Partnerstva v projektih EIP so raznolika – v izvajanje trenutnih projektov je vključenih 529 partnerjev, torej 12 članov partnerstva na projekt. Od 326 različnih partnerjev v vseh projektih EIP je kar 213 kmetijskih gospodarstev. Kmet je kot obvezni član partnerstva postavljen v samo središče operativne skupine.

Sodelovanje bo igralo izjemno pomembno vlogo tudi v prihodnji skupni kmetijski politiki, kakor tudi v  tem vmesnem, dvoletnem obdobju izvajanja. Trenutno sta objavljena javna razpisa za izvajanje projektov EIP v skupni vrednosti 4,5 milijona evrov.

Predstavitve bodo objavljene na spletni strani skupne kmetijske politike (SKP) in na spletni strani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Rezultati pa so objavljeni na spletnih straneh projektov, zbirali pa se bodo tudi na skupnem »portalu znanja« v okviru spletne strani SKP.

Verjamemo, da smo pri iskanju rešitev na področju kmetijske prakse na pravi poti in da so projekti EIP ključni pri napredku slovenskega kmetijstva.

• Povezava na youtube posnetek današnjega dogodka – predstavitve projektov EIP
• Več informacij o EIP

Vir: gov.si