Piše: Sara Kovač
Skoraj ni nikogar, ki ne bi poznal dramatika, pesnika in prevajalca Borisa A. Novaka. V zadnjem času je bilo namreč mogoče dobitnika Prešernove nagrade za življenjsko delo 2018 večkrat videti na protivladnih protestih, kjer je ta med drugim prebiral in poskušal zapeti avtorsko napisane verze, ki govorijo o nikomer drugem, kot o premierju Janezu Janši. Marsikdo se na tem mestu povpraša, le kaj se dogaja z nekom, ki velja za intelektualca. Z izražanjem takšnega sovraštva do aktualne oblasti namreč marsikdo vidi podobnost z njegovim stricem, ki je bil nihče drug kot politkomisar Fric Novak, ki nikakor ni bil zmožen skrivati sovraštva do tistih, ki niso bili zavzeti verniki v komunizem.
Priložen dokument črno na belem predstavlja grozljiv ukaz komunističnega politkomisarja Frica Novaka o poboju vseh tistih partizanov, ki niso imeli jasne ideje o tem, kaj sploh pomeni biti komunist.
Uvodoma je namreč zapisano, da je potrebno, da komisija, ki sestoji iz 3-5 stoodstotnih komunistov, pregleda vse na novo mobilizirane. Po besedah politkomisarja jih je potrebno povprašati, kaj komunizem sploh je, kakšen je njegov cilj in kateri so svetovno znani voditelji komunistov. Vsi tisti, ki znajo odgovarjati na podana vprašanja in kažejo zanimanje za komunizem, se jih obravnava kot posameznike, ki bodo lahko predstavljali stoodstoten (čisti) komunistični kader.
Likvidacija je morala biti izvedena v tajnosti
“Vse one, kateri ne vejo nič o zgodovini komunizma in nimajo zanimanja zato, se jih likvidira,” navaja politkomisar Novak in dodaja, da je nujno, da likvidacija poteka v tajnosti. Zapisal je namreč: “Likvidacija obsojencev na smrt se mora izvršiti v največji tajnosti. Odgovorni ste za vsako dejanje, za katero bi morebiti javnost izvedela”.
Na podlagi zapisanega je mogoče sklepati, da je komunistični komisar zagovarjal stališče, da preprosto nisi vreden življenja, če nisi zavzeti komunist. Pri življenju te je tako lahko ohranilo zgolj znanje o zgodovini in ciljih komunizma ter naštevanje svetovnih komunističnih voditeljev. Politkomisar Fric Novak je sicer odločal o življenju in smrti v morišču Krimska jama, ki je bilo v ˝funkciji˝ še nekaj let po koncu II. svetovne vojne. Medtem pa dediči krvave revolucije na Slovenskem, nadaljujejo s poveličevanjem komunizma, lažnivega NOB in diktatorja Josipa Broza Tita. Navkljub temu, da je slednjemu pripisujejo krivdo za smrt kar 570 tisoč političnih nasprotnikov, s čimer ga uvrščajo na 10. mesto voditeljev, ki je zakrivil množične poboje v 20. stoletju, takoj za Sadamom Huseinom, ki mu pripisujejo 600 tisoč žrtev.
Jugonostalgiki, ki paradirajo s simboli totalitarizma, nas skušajo iz leta v leto prepričati, kako lepo je bilo v starih časih. Kdor, še posebej tisti, ki so pripadniki mlajše generacije, je odprt za celostna dejstva in ne zgolj enostranske pravljice, lahko vidi, da vse le ne bilo tako lepo. Likvidacije so namreč bile del mračne zgodovine, ki so terjala življenja ljudi, ki niso bili po meri izbrancev komunističnega vrha. Nujno je, da se take stvari obsodi, namreč, kot pravi znana misel: narod, ki se ničesar ne nauči iz preteklosti, je pogubljen. Upajmo, da se to nekoč spremeni.
