Koordinacija, ki je domovom starejših pomagala pri preprečevanju širjenja novega koronavirusa, oskrbovancem ni zapirala poti v bolnišnico, je danes pojasnil član koordinacije in direktor Klinike Golnik Aleš Rozman. Obrazce, ki so zaokrožili v javnosti, so po njegovih besedah pripravili za informiranje dežurnih zdravnikov, ki bolnikov niso poznali.
Na današnji vladni novinarski konferenci je pojasnil, da so se domovi za starejše, zdravstvo in nega povezali s ciljem, da se “čim bolj prepreči vstop virusa v domove za starejše”. V ta namen je koordinacijska skupina pomagala pri nabavi zaščitne opreme in izvedla treninge za zaposlene v domovih o uporabi te opreme. Z znanjem in nasveti pa so pomagali tudi pri tem, kako dom razdeliti na cone za okužene in zdrave.
“Na nobeni točki nismo zapirali poti v bolnišnico tistim, ki so bolnišnično oskrbo potrebovali. Smo se pa, da bi se lažje odločali, kako in s kakšno stopnjo nujnosti obravnavati bolnike, odločili za triažo, ki so jo opravili domski zdravniki, internisti iz bližnjih bolnišnic in strokovnjaki za paliativno oskrbo,” je poudaril.
Kot je orisal na primeru, je 80-letnik lahko funkcionalen in skrbi zase, a lahko to viroza spremeni. “Želeli smo se izogniti temu, da bi ga, ko bi ga videli v postelji, podcenili,” je povedal Rozman.
Ocene so beležili na liste, ki so zaokrožili po medijih, po Rozmanovih besedah pa so nastali na podlagi priporočil stroke paliativne medicine.
“Ti formularji niso preprečevali prevoza v bolnišnico ali obravnavali bolnikov, kot da si ne zaslužijo nege. Pač pa so bili namenjeni dežurnim zdravnikom, ki so prihajali v popoldanskem in nočnem času in so oskrbovance videli prvič,” je dejal. Kot je poudaril osebje ni imelo hitrega vpogleda v dokumentacijo. Odločitve je bilo treba sprejeti hitro, osebje pa ni imelo vpogleda niti v to, kakšno vrsto bolezni ima bolnik, je dodal.
Kot je zatrdil, je bila oskrba v domovih ustrezna. “Prevoz v bolnišnico ne pomeni avtomatsko boljšega izida oziroma da se bo bolnik avtomatsko pozdravil. Tudi v bolnišnici smo večinsko lahko nudili isto stopnjo oskrbe oziroma enaka zdravila,” je dejal.
Ob tem je dodal, da je 70 odstotkov starostnikov zbolelo za blago obliko covida-19 in niso potrebovali posebne oskrbe.
Pristop k obravnavi stanovalcev domov za starejše je ocenil kot multidisciplinaren in v tem pogledu edinstven v svetu. “Kamorkoli pogledamo vidimo, da so težave z domovi za starejše in v večini primerov so tukaj slabši izidi kot v Sloveniji,” je dejal.
V Sloveniji deluje več kot 100 domov za starejše. Okužbe s koronavirusom so našteli le v 10, v nekaterih domovih je zbolelo le osebje, je pojasnil Rozman. V šestih domovih so zabeležili več kot en primer bolezni pri stanovalcih, v dveh domovih pa širjenja niso uspeli pravočasno ustaviti, je ocenil Rozman.
Prvo žarišče okužb je bilo v metliškem domu starejših, večji žarišči pa sta bili še v Šmarju pri Jelšah in Ljutomeru.
