Danes mineva 29 let od prvih demokratičnih večstrankarskih volitev, izvedenih v Sloveniji, na katerih je zmagala koalicija DEMOS pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika.
Volitve v takratno 240-člansko tridomno skupščino so potekale v več delih: 8. aprila 1990 so volivci izbirali 80 delegatov družbenopolitičnega zbora in 80 delegatov zbora občin, 12. aprila pa še 80 delegatov zbora združenega dela. Volilna udeležba je bila visoka, saj se je volitev v upanju na boljšo prihodnosti udeležilo kar 83,5 odstotka volilnih upravičencev. V boju za parlamentarno demokracijo in suvereno Slovenijo je s 54,8 odstotka glasov zmagala koalicija, ki je nastala iz slovenskega pomladnega gibanja demokratičnih strank, DEMOS.
Dr. Jože Pučnik, ki je vodil DEMOS, ga je še pred prvimi volitvami spremenil v močan instrument novo nastajajoče politične javnosti in ponudil možnost demokratične izbire. DEMOS je kot koalicija strank kandidiral na parlamentarnih volitvah v takrat še organ, ki je sodil še v stare čase. Dejstvo je, da pod staro oblastjo ni bilo mogoče vpeljati čistega demokratičnega sistema. V začetku leta 1990 smo še vedno namesto strank imeli zveze, namesto vlade izvršni svet, namesto poslancev delegate in namesto parlamenta tridomno skupščino. Prav tako pomladnim strankam ni bil naklonjen medijski prostor, ki je v veliki večini podpiral stranke, nastale iz totalitarnega komunističnega ogrodja iz starega sistema. Mediji so, tako kot danes, močno vplivali na izid volitev in pripomogli k boljšemu rezultatu preoblečenih strank starega sistema. Omeniti je potrebno, da je zaradi stare sestave volilnih organov in nekaj zmede ob velikem številu strank prišlo do poplave neveljavnih volilnih lističev. Pa vendarle bi lahko dejali, da so bile te volitve v primerjavi s predhodnimi, enostrankarskimi, demokratične volitve. Največ glasov znotraj demokratične koalicije je dobila SKD, s čimer so si pridobili pravico Peterletovega mandatarstva.
Predvolilni program DEMOS-a je slonel na dveh ključnih točkah: demokratizacija in osamosvojitev. Ti dve zgodovinsko pomembni nalogi je zmagovalka prvih demokratičnih volitev uspešno opravila. V novembru 1990 je v Poljčah padla odločitev, da bo slovenski narod o svoji prihodnosti odločal na referendumu. Na plebiscitu 23. decembra 1990 je 88,2 odstotka volilnih upravičencev glasovalo za osamosvojitev Slovenije. Slovenska skupščina je nato 25. junija 1991 sprejela deklaracijo o neodvisnosti Republike Slovenije in nekaj s tem povezanih zakonov. Jugoslovanska vlada je skušala preprečiti osamosvojitev z akcijo Jugoslovanske ljudske armade, ki je v noči razglasitve neodvisnosti Republike Slovenije, s 26. na 27. junij 1991, začela zasedati mednarodne mejne prehode in s tem poskušala zadržati Slovenijo v Jugoslaviji. Desetdnevna vojna se je končala 7. julija 1991 s podpisom sporazuma – Brionske deklaracije – med slovensko in jugoslovansko delegacijo. Koalicija DEMOS je izvedla prelomno dejanje in uresničila večstoletne želje slovenskega naroda po lastni državi.
Danes je povsem jasno, da brez DEMOS-a Slovenija ne bi postala samostojna država, raven demokracije brez njega bi bila podobna takratni srbski ali beloruski, kjer ni prišlo do sprememb. A bitka pri uvajanju demokracije še vedno traja. Po razpadu koalicije DEMOS leta 1992 so oblast prevzele stranke, ki so nastale iz nekdanje komunistične partije. Pogosto je slišati, da je razvoj demokratičnih procesov omogočila z oblasti sestopajoča partija, kar je globoko potvarjanje dejanskih zgodovinskih dogodkov in prisvajanje tujih zaslug. Dr. Jože Pučnik je že pred prvimi demokratičnimi volitvami dejal, da naj si komunisti ne jemljejo zaslug za demokratizacijo in da volitve niso darilo tedanje oblasti ljudstvu. Ta stavek si je potrebno dobro zapomniti, sploh danes, ko se želi slovenske osamosvojitelje oblatiti in jim zmanjšati vlogo pri prelomnih dogodkih ob koncu 80. in 90. let prejšnjega stoletja. Nasledstvo totalitarne strukture v postavi vladne koalicije se še v letu 2019 vede, kakor da je izključna in edina oblast na slovenskih tleh.
Kot je dejal predsednik SDS Janez Janša: »Osamosvojili smo se, osvoboditi pa se bo še treba.« Kajti kljub 28-letni samostojnosti nam manjka demokratične tradicije, demokratične kulture in nasploh politične strpnosti. Zato je pomembno, da nadaljujemo boj DEMOS-a, saj so totalitarni vzorci še vedno prisotni v vseh sferah družbenega delovanja, demokracija pa usiha.
