V SDS apelirajo na predlagateljico novele zakona o kazenskem postopku, da pri svoji zakonodajno-predlagateljski vnemi v celoti spoštuje Ustavo RS.
Poslanke in poslanci na današnjem nadaljevanju marčevske seje državnega zbora obravnavajo tudi novelo zakona o kazenskem postopku, glede katere smo v poslanski skupini SDS že izrazili več pomislekov. Stališče je predstavil poslanec mag. Dejan Kaloh.
Celotno stališče objavljamo v nadaljevanju.
Zakon o kazenskem postopku (ZKP) je bil od svoje uveljavitve 1. januarja 1995 do zdaj spremenjen trinajstkrat. Sedaj smo že pri noveli N in smo že krepko čez polovico črk, ki jih premore slovenska abeceda. Seveda bi bilo smiselno, če ne že kar nujno, zakon o kazenskem postopku spisati povsem na novo, saj bi se tako izognili sedanji precejšnji nepreglednosti in nesistematičnosti samega zakonskega besedila, kar je vprašljivo tudi z vidika načela pravne države.
Za dodaten argument o prenovi celotnega ZKP priča tudi dejstvo, da implementacija Direktive 2012/29/EU, ki jo predlagateljica določa kot najpomembnejši cilj oziroma razlog za sprejem te novele zakona o kazenskem postopku, obsega samo tretjino obsega predloga zakona. Preostali del predlagane obsežne novele, ki nominalno vsebuje 145 členov, dejansko pa je z novimi členi število členov v tej noveli še večje, pa se nanaša na druge vsebine.
V poslanski skupini SDS seveda obžalujemo, da nas koalicijski poslanci niso podprli pri predlogu za sklic javne predstavitve mnenj o predmetnem predlogu zakona. A priori zavrniti predstavnike zainteresirane strokovne javnosti in zainteresirane civilne družbe, ki želijo o tej zelo pomembni temi izraziti svoje mnenje, je bilo milo rečeno nenavadno. Neke širše strokovne usklajenosti z vsemi ključnimi deležniki v kazenskem postopku, ki se jih tičejo spremembe in dopolnitve v tej zadnji noveli ZKP, sedaj žal pač ni.
V poslanski skupini SDS smo v zakonodajno proceduro pred drugo obravnavo na seji državnega zbora vložili amandmaje, ki po našem mnenju prinašajo ustreznejše rešitve k ciljem, ki si jih je zadala novela zakona o kazenskem postopku in zagotavljajo večjo pravno varnost in zakonitost v kazenskem postopku, hkrati pa s temi amandmaji apeliramo na predlagateljico novele, da naj pri svoji zakonodajno-predlagateljski vnemi v celoti spoštuje Ustavo RS.
S predlogom popravka amandmaja k 23. členu, ki opredeljuje odločanje o zahtevi za varstvo zakonitosti, pa ne gre za odločanje po četrtem odstavku 420. člena tega zakona, ohranjamo prvotni predlog z ohranitvijo instituta ločenega mnenja, da lahko vrhovni sodnik napove ločeno mnenje. To je ključno zato, da se zagotovi večja transparentnost v kontekstu prevzemanja osebne odgovornosti pri samem senatnem odločanju na Vrhovnem sodišču RS o izrednem pravnem sredstvu.
Pri predlogu popravka amandmaju k 41. členu glede identitete drugih operaterjev oziroma ponudnikov elektronskih komunikacijskih storitev gre za redakcijski popravek.
Pri predlogu spremembe amandmaja k 69. členu pa na koncu prvega odstavka 216. člena, ki opredeljuje hišno preiskavo brez prisotnosti imetnika stanovanja, navajamo naslednja kataloška kazniva dejanja: kaznivo dejanje terorizma financiranja terorizma, novačenje in usposabljanje za terorizem, spravljanja v suženjsko razmerje, trgovine z ljudmi, zlorabe prostitucije, prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, proizvodnje in prometa škodljivih sredstev za zdravljenje, proizvodnje in prometa škodljivih živil in drugih izdelkov, neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu, hudodelskega združevanje, izdelovanja in pridobivanja orožja in pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva, združevanje in ščuvanje h genocidu, k hudodelstvom zoper človečnost ali agresiji.
S tem amandmajem predlagamo dopolnitev prvega odstavka, ker gre za vprašanje sorazmernosti v povezavi s spoštovanjem 36. člena Ustave RS, ker se omogoča izvedbo hišne preiskave brez navzočnosti imetnika stanovanja in sicer z izjemo, da se to lahko izvede v primerih naštetih kaznivih dejanj. S tem manjšamo možno polje zlorab vsakokratne oblasti pri ustavno zaščiteni kategoriji nedotakljivosti stanovanja.
S predlaganimi spremembami v četrtem odstavku se prav tako sledi določbi 36. člena Ustave Republike Slovenije in njenemu namenu ter naravi. Pri tej spremembi gre za to, da imajo pri preiskavah v državnih organih predstojniki pravico biti navzoči pri preiskavi.
V poslanski skupini SDS predlagani noveli ZKP ne nasprotujemo, v kolikor bodo upoštevani zgoraj navedeni amandmaji, ki, kot rečeno, prinašajo ustreznejše rešitve za samo zakonitost kazenskega postopka in posledično krepijo zaupanje v pravno državo.
