Kako naj svojci žrtev nekdanjega totalitarnega režima ob odkritih sodniških izkazovanjih in odobravanjih simbolov taistega totalitarnega režima, kot se je to demonstriralo na strankarskem dogodku Socialnih demokratov, sploh še zaupajo v sodstvo?
Poslanec SDS mag. Dejan Kaloh je na ministrico za pravosodje Andrejo Katič naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z zagotavljanjem sodniške nepristranskosti in videza nepristranskosti.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovana ministrica za pravosodje!
V preteklih dneh so nekateri mediji objavili fotografije dveh sodnikov Okrožnega sodišča v Mariboru. Šlo naj bi za sodnika Matjaža Štoka in podpredsednika tega sodišča Slavka Gazvodo, ki sta se udeležila strankarskega srečanja Socialnih demokratov (SD) na Urbanu v Kamnici pri Mariboru. Sodnik Gazvoda je imel celo oblečeno majico s totalitarnim komunističnim simbolom – peterokrako zvezdo. Gre za skoraj identično zgodbo, ko je predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani Vesna Pavlič Pivk pred leti na koncertu neke glasbene skupine bila odeta v simbole nekdanjega totalitarnega režima; na glavi je imela kapo z zvezdo, v rokah pa je držala zastavo komunistične in nedemokratične Jugoslavije.
Res je, da se do takšnih poveličevanj totalitarnih simbolov s strani sodnikov morajo v prvi vrsti opredeliti pri Vrhovnem sodišču in pri Sodnem svetu ter sprožiti ustrezne disciplinske postopke, a takšno odkrito promoviranje revolucionarnih in komunističnih simbolov zastavlja vprašanje, ki se dejansko tiče vse slovenske družbe zlasti v luči odločb Ustavnega sodišča RS, ki nedvoumno prepovedujejo poveličevanje simbolike totalitarnih režimov.
Ker gre pri takšnem neustavnem početju nekaterih sodnikov tudi za vprašanje ugleda sodnikov v javnosti ter za vprašanje zaupanja v slovensko pravosodje v celoti, je prav in nujno, da se odzove tudi ministrica za pravosodje.
V zvezi s tem vas sprašujem naslednje:
1. Zakon o sodniški službi je v svojem 81. členu glede dejanj, ki pomenijo kršitev sodniške dolžnosti oziroma neredno opravljanje sodniške službe, zelo jasen. Med temi dejanji je pod 14. in 15. točko omenjenega člena navedeno sledeče: »14. vedenje in ravnanje sodnika, ki je v nasprotju s sodniško neodvisnostjo ali s katerim se krši ugled sodniškega poklica; 15. neprimerno, nedostojno ali žaljivo obnašanje ali izražanje do posameznikov, državnih organov ter pravnih oseb v zvezi z opravljanjem sodniške službe ali zunaj nje.« 82. člen taistega zakona pa opredeljuje pet disciplinskih sankcij za tovrstne kršitve: pisni opomin, ustavitev napredovanja, znižanje plače, premestitev na drugo sodišče, prenehanje sodniške funkcije.
Koliko sankcij iz 82. člena predmetnega zakona je bilo v zadnjih 20 letih izrečenih zaradi kršitev iz 14. in 15. točke 81. člena Zakona o sodniški službi in na katerih sodiščih so bile te sankcije izrečene?
2. Mariborska sodišča na nacionalni ravni slovijo predvsem po nadpovprečnem kršenju človekovih pravic, kar sta statistično v študiji, v kateri sta analizirala odločbe Ustavnega sodišča RS v zadevah ustavnih pritožb, dokazala pravnika Andraž Teršek in Jurij Toplak. Študija je pokazala, da je verjetnost kršitve človekovih pravic ali ustavnih pravic v Mariboru kar 40 odstotkov večja kot v Ljubljani, štirikrat večja kot v Kopru in šestkrat večja kot denimo v Celju.
Kako naj imajo prebivalci Maribora in njegove širše okolice zaupanje v pravosodje, če poleg izsledkov analiz znanih pravnikov, nekateri sodniki iz mariborskih sodišč še dodatno krnijo zaupanje v sodstvo, ko promovirajo simbole prejšnjega totalitarnega sistema, ki je ravno v segmentu sodstva bil znan po sistematičnem in serijskem kršenju človekovih pravic?
3. Kako naj svojci žrtev nekdanjega totalitarnega režima ob takšnih odkritih sodniških izkazovanjih in odobravanjih simbolov taistega totalitarnega režima, kot se je to demonstriralo na strankarskem dogodku na Urbanu, sploh še zaupajo v sodstvo in kaj to pomeni za njihovo ustavno zagotovljeno pravico do človekovega dostojanstva? Slednje je kot temeljna vrednota opredeljena v številnih določbah Ustave RS, zlasti pa je ta pravica konkretizirana prek ustavnih določb, ki zagotavljajo posamezne človekove pravice in temeljne svoboščine.
4. Ali bo Ministrstvo za pravosodje urgentno zaprosilo Sodni svet, da se do zakonsko spornega ravnanja dveh sodnikov Okrožnega sodišča v Mariboru opredeli oziroma zavzame stališče?
5. Ali boste kot ministrica za pravosodje, glede na to, da se tudi sami udeležujete sej Sodnega sveta, temu organu predlagali, da Komisija za etiko in integriteto, sprejme še dodatna priporočila in smernice, da do takšnih poveličevanj simbolov prejšnjega totalitarnega režima v prihodnosti s strani sodnikov več ne bo prihajalo? Vsebino kodeksa sodniške etike, ki sodniku nalaga, da sodnik »z osebnim zgledom varuje ugled sodstva in se v vseh svojih dejavnostih izogiba neustreznemu ravnanju ali obnašanju«, bi očitno veljalo še bolj doreči in eksplicitno opozoriti ravno na nedopustno poveličevanje totalitarnih simbolov.
