7.9 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

Častnik Slovenske vojske še bolj obremenjuje Erjavca: Kot minister absolutno prednost daje nekritičnim lojalnežem brez vsakršnega poguma, še posebej častnikom nekdanje jugoslovanske okupatorske armade in rusofilom!

“Številni pripadniki vojske na več ravneh in v različnih činih so izpolnjevali vse pogoje za postavitev na formacijske dolžnosti in bili celo veterani vojne za samostojno Slovenijo, a so naenkrat absolutno prednost dobili nekritični lojalneži brez vsakršnega poguma, še enkrat znova častniki nekdanje jugoslovanske okupatorske armade in rusofili,” v pismu piše častnik slovenske vojske, ki želi ostati anonimen. Poleg klovnskih nastopov, s katerimi skrbi za svoje politično preživetje, je zanj tako kot za ministre, ki ne vedo, kaj bi njihov resor moral delati, značilno, da običajno začne s kadrovskimi menjavami, rošadami, nagrajevanji nekompetentnih lojalnih nesposobnežev in uničevanjem karier in elana kompetentnim, sposobnim in pogumnim. 

 

Interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za obrambo Karla Erjavca je bila pravno-formalno vložena 10. maja 2019. V njej so bili v štirih točkah nedvoumno podani razlogi in dejstva za to, da se ga po opravljeni razpravi, ki naj bi ga še dodatno razkrinkala, razreši s funkcije za obrambo. Točke interpelacije govorijo o kršitvi določil členov zakona o obrambi in zakona o službi v Slovenski vojski, poleg tega pa še o prekoračitvi pristojnosti, kar je za nekoga, ki upravlja z oboroženo silo v državi, v celoti nesprejemljivo.

Povrhu vsega pa je minister Erjavec še neetično zavajal in lagal. V demokratični državi gre pri vsem naštetem za nedopustna ravnanja, ki že na kratki rok, kaj šele na srednji in dolgi rok, pomenijo popolno izgubo zaupanja v funkcijo ministra za obrambo in institucije na področju obrambe Republike Slovenije. Slednje pa lahko privede v skrajnosti, do izgube naše z žrtvami priborjene neodvisnosti, a tudi do nič manj hudega, predhodnega enormnega povečanja razmika med civilno in vojaško sfero. Z neodgovornimi ravnanji, kršitvami zakonov, zavajanjem in laganjem nas tako tokrat ni napadel sovrag, ampak kar lasten minister za obrambo.

Foto: STA

Ministrovanje pričel z negativno legitimnostjo

Brez zadržkov lahko rečemo, da je minister Erjavec pričel ministrovanje z negativno legitimnostjo, kar je resnično unikum v evro-atlantskem prostoru, kjer domujeta poleg številnih drugih večnacionalnih organizacij za preživetje našega naroda ključna Nato in Evropska unija. Zgolj nekaj čez tristo, z veliko političnega napora pridobljenih glasov volivcev seveda nikakor ni zadoščalo za izvolitev v Državni zbor RS. Predsednik stranke, ki mu to ni uspelo, bi moral ob hkratni prepolovitvi rezultata svoje stranke na zadnjih državnozborskih volitvah nemudoma odstopiti in končati svojo politično kariero. Erjavec pa na temelju vseh nekdanjih, v več kot petnajstih letih nakopičenih afer, ne aferic, še posebno. Takoj in brezpogojno, zato da bi bilo povrnjeno vsaj minimalno zaupanje slovenskih volivk in volivcev v slovensko politiko.

Erjavec še zdaleč ni politik takega plemenitega kova. S svojo mikro stranko se je pridružil preostalim majhnim strankam ter omogočil manjšinsko vlado s skrajno levico, ki ni nikoli imela državotvornega kompasa, še posebej, ko govorimo o obrambi lastne države in njeni temeljni podlagi, Slovenski vojski. In kot da ne bi bilo že to neskončno politikantsko, si je z manjšimi in večjimi političnimi kupčkanji, verjetno pa tudi izsiljevanji, priboril državotvorni resor ministra za obrambo. S tem pa službeni avto BMW serije 5, osebne varnostnike in varovanje svojih nepremičnin, vključno z vikendom v Republiki Hrvaški. Vse to seveda na račun davkoplačevalk in davkoplačevalcev.

Njegova najožja ekipa daleč od kompetentne

Ker je premeten Erjavec, kakor ga pogosto levi in desni mediji imenujejo, znan po svojih klovnskih nastopih in nepremišljenih izjavah, še posebno v škodo ozemeljske celovitosti in obrambe Republike Slovenije, zgolj za svoje politično preživetje postal minister s takšnim pedigrejem, je bil ob prevzemu v dobršni meri zavoženega ministrstva za obrambo od svoje nekompetentne in nesposobne predhodnice iz stranke Socialnih demokratov popolnoma nemočen. Na ministrstvo je prispel zgolj s šefinjo kabineta. Enega, dotedanjega državnega sekretarja je tako moral obvezno podedovati od Socialnih demokratov, drugega pa mu je verjetno tudi na priporočilo Damirja Črnčeca, dotedanjega odstavljenega direktorja Sove, ki je svoje pribežališče za lep čas našel v kabinetu načelnika generalštaba, za oporo dal kar sam predsednik vlade s svoje Liste Marjana Šarca.

Foto: STA

Če so zaposleni na ministrstvu za obrambo in vojski verjeli, da bodo izpod nesmislov prejšnje ministrice Andreje Katič prišli pod kap novega ministra, jim je ta za svoje najožje sodelavce ponudil svojo prijateljico v vlogi šefinje kabineta, vsem poznanega nekompetentnega in nesposobnega nekdanjega državnega sekretarja Socialnih demokratov in novega, nekdanjega Zaresovega faliranega politika, ki se je pred tem kot samooklicani obramboslovni analitik napihoval v levih medijih s prebranimi seminarskimi in diplomskimi nalogami študentov na Fakulteti za družbene vede, hkrati pa preboleval travmo kariernega neuspeha poklicnega častnika Slovenske vojske. Kaj naj rečemo, ni mu šlo, pa se je moral prekvalificirati, da je lahko začel na nepravi način zdraviti svojo mladostniško frustracijo. Če k temu dodamo še nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve z izkušnjami iz Sove, ki ni mogel dobiti nikjer zaposlitve, potem lahko rečemo, da je to postalo novo sanjsko Erjavčevo moštvo. Moštvo, ki mu morajo vojaki vsak dan salutirati. Ni kaj, ponosni smo lahko, da toliko tovrstnih psihičnih pritiskov pripadnice in pripadniki še prenesejo. Vprašanje, ki pa se samo po sebi poraja, je, do kdaj bo še tako? Kdaj bomo dobili novega brigadirja Škerbinca?

Med vojaki priljubljenega Gederja zamenjal z izgovorom

Ko minister ne ve, kaj naj bi njegov resor moral delati, običajno začne s kadrovskimi menjavami, rošadami, nagrajevanji nekompetentnih lojalnih nesposobnežev in uničevanjem karier in elana kompetentnim, sposobnim in pogumnim. Minister Erjavec seveda ni bil pri tem nikakršna izjema. Čeprav je imel za načelnika generalštaba v vojni in miru, domovini in v Natu šele nekaj mesecev postavljenega, med vojaki priljubljenega generalmajorja Alana Gederja, je tega nemudoma in brez razlogov zamenjal z izgovorom, da potrebuje nekoga, s katerim se bo bolje razumel, mu zaupal. Pri tem je znova, ko smo že zdavnaj verjeli, da je ni več v uporabi, uvedel, kar je možno povzeti iz njegovih izjav v medijih in na uradni strani ministrstva, tako imenovano moralno-politično primernost. Številni pripadniki vojske na več ravneh in v različnih činih so izpolnjevali vse pogoje za postavitev na formacijske dolžnosti in bili celo veterani vojne za samostojno Slovenijo, a so naenkrat absolutno prednost dobili nekritični lojalneži brez vsakršnega poguma, še enkrat znova častniki nekdanje jugoslovanske okupatorske armade in rusofili.

Nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske Alan Geder (Foto: STA)

Če pogledamo vojaško kariero načelnice Generalštaba Slovenske vojske Alenke Ermenc z vojaškimi izobraževanji in usposabljanji, ta generalmajorju Gederju ne seže niti do kolen. Prisotni v Vojašnici Edvarda Peperka so bili lahko ob povišanju njenega namestnika presenečeni, kar je res izjemoma, v decembru lanskega leta je bil iz polkovnika, verjamemo, da zasluženo, povišan v čin brigadirja. A to, da je bil že čez teden postavljen na vojaško formacijsko dolžnost generalmajorja kot drugi človek v hierarhiji vojske, pa je bilo resnično za marsikoga negativno presenečenje. Kaj so si o tem šele mislili naši zavezniki v Natu? Ne nazadnje, kako ga dejansko, ne v smislu protokola, sprejemajo na konferencah in srečanjih njegovi kolegi?

Na ključnih položajih jugo-oficirji

Minister Erjavec vedno trdi, da postavlja vse poveljnike in druge vodje v vojski skladno z normativnimi akti na predlog načelnice. A kje je ministrova legitimnost, da je znižal formacijski čin načelnika štaba generalštaba za eno stopnjo, da je lahko postavil nanj častnika nekdanje armade zgolj v činu kapitana bojne ladje? Sicer pa je podedovano kadrovsko sliko, ki ima na ključnih položajih častnike nekdanje jug-armade, minister Erjavec zgolj nadgrajeval in utrjeval. Njegov vojaški svetovalec je jugo-oficir, načelnik štaba generalštaba prav tako. Seveda ob njem zasedajo položaje ključnih sektorjev tudi jugo-oficirji.

Vojaški predstavnik pri Natu je razvpiti Mladičev jugo-oficir, a glej ga, zlomka, tudi pri EU najdemo moža s takšnim pedigrejem. Seveda so številni še vedno med obrambnimi atašeji. Medtem ko so vsi inšpektorji v Inšpektoratu Republike Slovenije za obrambo v uniformah, v narekovajih, oficirji. Glavni inšpektor sicer ne nosi vojaške uniforme, a je, verjeli ali ne, tudi v narekovajih, nekdanji. Z odhodom brigadirja Škerbinca in njegovega namestnika na poveljstvu sil sta takoj prevzela vojaški formacijski dolžnosti namestnika in načelnika štaba seveda jugo-oficirja. Eden je celo tisti, ki ne zna angleško in ni uspel z ocenjevanjem bojne pripravljenosti po Natovi metodologiji. Vojaškemu letalstvu poveljuje jugo-oficir, ki sploh ni nikoli prestopil v Teritorialno obrambo. In čisto na koncu, kar bi moralo biti zapisano pravzaprav na začetku. Center vojaških šol vodita poveljnik in namestnik iz časov rajnke skupne države. Kako in komu bodo zvesti njuni slušatelji? Sarkasti bodo dejali, da bomo lahko še zelo veseli, če bodo zgolj ministru Erjavcu.

Karl Erjavec (Foto: STA)

Nemogoče je kaj povedati o ministrovi legitimnosti v smislu vsebinskega delovanja. Minister namreč na začetku svojega ministrovanja sploh ni napravil, morda ni smel, ker so mu to prepovedali Socialni demokrati ali pa kar sam predsednik vlade po  prišepetavanju njegovega svetovalca za nacionalno varnost, kredibilne analize stanja v svojem resorju. Vse skupaj je do sedaj znal strniti v besede, kako on že ve, ker je bil obrambni minister v obdobju 2004-2008, ne zavedajoč se, kakšne spremembe so se zgodile na ministrstvu in v strateškem okolju Republike Slovenije.

Minister ne pozna in razume Natovega planskega cikla

Spremembe in dopolnitve zakona o obrambi, s katerim je poskusila njegova predhodnica, je pustil pozabljene v predalu. Strategija nacionalne varnosti in tolikokrat z njegove strani omenjena bela knjiga o obrambi sta potonili že v močvirju koalicije, medtem ko mu je njun avtor dr. Klemen Grošelj zbežal v Evropski parlament. Ker minister ne pozna in razume Natovega planskega cikla, mu ne more pomagati več tudi veleposlanik Republike Slovenije pri Natu Jelko Kacin. Preprosto je obupal! Zdaj pa res tudi on ne ve več, ali za obrambo naše države  potrebujemo eno ali dve srednji bataljonski skupini, ali pa bodo dovolj  samo trije dvonamenski vojaški helikopterji. Dvonamenski za potrebe zaščite in reševanja ter nujno medicinsko helikoptersko pomoč, seveda pa tudi za Slovensko vojsko.

Toliko o legitimnosti ministra Karla Erjavca, od tukaj naprej se začne njegova odgovornost za kršitve zakonov, zlorabe, laži, zavajanja in prekoračitev pristojnosti, ki jo opredeljuje ta interpelacija. Če to ni dovolj za nezaupnico ministru Erjavcu, potem je do stroge kazni na prihodnjih izrednih volitvah več kot upravičena manjšinska vlada z nadkoalicijsko stranko Levica vred.

H. M.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine