4.7 C
Ljubljana
četrtek, 25 aprila, 2024

Branko Grims: Masovne migracije v zgodovini niso bile niti slučajno vir napredka, niti slučajno vir razvoja, ampak so bile vedno in brez izjeme vir propada, vir vojn, vir konca neke civilizacije!

»Danes je v resnici zaradi masovnih migracij, ki presegajo vse razumne meje in ki jih namerava ta akt še pospeševati, Evropa izpostavljena tej nevarnosti, in z njo tudi Slovenija, da izgubi svojo identiteto. Da izgubi svoje temelje, da izgubi svoje vrednote. Ljudje pa imajo pravico, da se to spoštuje. Ljudje imajo pravico, da so spoštovane vse njihove ustavne pravice, da je spoštovana njihova identiteta, da je spoštovana njihova kultura,« je v DZ med razpravo o Marakeški deklaraciji dejal Branko Grims iz SDS.

Govor Branka Grimsa objavljamo v celoti.

“Spoštovani vsem prav lep pozdrav, še posebno lep pozdrav domoljubom, bodisi tistim na balkonu, tistim, ki vztrajajo na ledenem mrazu pred stavbo ali pa so z nami zdajle v mislim, ker so na delovnem mestu, ker je nemogoča ura. 
Najprej bi vam vsem iskreno čestital, gospe in gospodje za dan Rudolfa Maistra. Čez dva dni bo namreč 100. obletnica njegovega herojskega dejanja, zaradi katerega je Slovenija danes v takem obsegu na svojem vzhodnem delu, kot je. S tem je popravil katastrofalno napako takratne samozvane vlade v Ljubljani, ki je zavrnila generala feldmaršala Borojevića von Bojno, ki je ponudil vse svoje nepremagane divizije, da bi zaščitil slovenske meje in zaradi tega gospe in gospodje, danes nimamo Istre, zaradi tega nimamo cele Koroške in vsega ostalega. Zgodovina, gospe in gospodje je pa za to, da se iz nje kaj naučimo, kajti s svojim herojstvom je lahko general Maister popravil samo en majhen del strahotne napake tistih v Ljubljani. Danes ima človek občutek, da se zgodovina po točno sto letih ponavlja. Da je spet ena skupina na oblasti v Ljubljani, ki noče poslušati dobrih predlogov in dela v škodo Slovenije in slovenstva. Poglejte, danes govorimo o Marakeški deklaraciji, kot ji popularno rečemo, oziroma z izrazom, ki je naslov akta, je to Globalni akt o varnih, zakonitih in urejenih migracijah, kar je seveda izrazito zavajajoče. Ampak ta akt je že v osnovi zelo sporen. Še bolj sporen, gospe in gospodje, je pa postopek, ki je potekal v Sloveniji, kajti ves postopek je potekal za hrbtom ljudi, do sedaj. Besedilo, ko je bilo v fazi usklajevanja, ko bi z njim moral biti po zakonu seznanjen Državni zbor, je ostalo neprevedeno nekje v vladnih predalih. Vlada ga je pa potrdila. In sedaj se je zgodba ponovila. Prejšnji četrtek, ko je Vlada odločala kar o sprejetju tega dokumenta, sploh na razpolago ni bilo še niti delovnega prevoda. Pri tem, da nekateri ministri, po lastnih izjavah, angleško ne znajo, kar pomeni, da so ljudje glasovali za akt, ki ga niso ne prebrali niti mogli razumeti, kar veliko pove o Vladi.

Ampak, gospe in gospodje, še bolj je pa zanimivo to s pravnega vidika, kajti mnogi se radi sklicujete na pravo. Besedilo Marakeške deklaracije oziroma Globalnega sporazuma je potrdila Vlada v odstopu, ki je imela pooblastilo samo in izključno za opravljanje tekočih poslov. Potrdila ga je brez predhodnega mnenja in obravnave vsaj pristojnega telesa oziroma Državnega zbora kot celote, čeprav je 3. člen Zakona o zunanjih zadevah kristalno jasen: »Vlada poroča Državnemu zboru in ga seznanja o vseh pomembnih zadevah s področja zunanje politike.« Se pravi, mora ga seznanjati. Pa tega ni storila. Kar pomeni, da je bil že s tega vidika postopek v celoti očitno nezakonit oziroma celo protizakonit in zato neustaven. In, gospe in gospodje, akt, ki je usoden za Slovenijo, ki je izjemno pomemben za celotno Evropo in nadaljnji razvoj evropske civilizacije – s tem se strinjamo vsi -, je potrdila Vlada, ki jo vodi stranka, ki je dobila na lokalnih volitvah samo še 2 % legitimiteto, kar bi v vsaki normalni demokratični državi takoj pripeljalo na predčasne volitve, kajti taka vlada seveda nima nobene legitimitete več. V Sloveniji se pa odloča o usodnih zadevah, ne samo za to, ampak tudi za vse naslednje generacije. 

Naslov je seveda zavajajoč, tak kot je. Tudi o prevodu bi lahko razpravljali, ali je »sporazum« sploh pravilen prevod od »compacta« ali ne, ponavadi je »agreement« v angleščini, mimogrede. Ampak to ni bistveno. Bolj bistveno je, da je že naslov »globalen« lažen. Odstopile so ZDA, odstopile so številne druge države, med njimi tudi Belgija, kar je zelo zanimivo, po zelo zanesljivih napovedih bo odstopila tudi Rusija in na koncu bodo ostale tiste države, ki so izvorne, ki seveda želijo svoje skrbi preložiti na nekoga drugega, in tiste neprevidne ciljne države, ki pri tem vidijo pač s strani elite, ki jih tisti hip vodi, neko korist, za elito seveda, ne za svoj narod. Zanimivo je, da se je v razpravi do sedaj vedno poudarjalo, da so te države odstopile iz notranjepolitičnih razlogov. Ja, gospe in gospodje, kajti skrb za lastne državljanke in državljane je zanesljivo notranjepolitični razlog. In odgovornost do lastnih državljank in državljanov je tudi notranjepolitični razlog. In zato, gospe in gospodje, te države odstopajo ena za drugo, zaradi odgovornosti do svojih državljank in državljanov, zato da jim zagotovijo vse tisto, kar je vsaka vlada pač dolžna zagotoviti. 

Drugo, kar je zavajajoče, je, da gre v tem primeru za sporazum o varnih, zakonitih in urejenih migracijah. Z besedo migracij in migrantov se tukaj seveda ogromno manipulira. Žal je bil en tak nastop že v začetku te seje. Migranti so namreč lahko, tisti dnevni migranti, ki hodijo recimo v sosednjo državo na delo, lahko so to normalne migracije, ki so bile značilne za človeštvo, kadarkoli, nekdo je šel v sosednjo državo, tam srečal nekoga, se z njim poročil in je bilo to to. In seveda, potem so tukaj tisti, ki odhajajo na začasno delo, za pač nek čas, so tam delali, se vrnili in za te bi dejansko izhodišče te deklaracije lahko veljalo. Ker ta deklaracija v samo izhodišče postavlja, da so migracije vir blaginje, vir razvoja, vir napredka.
Ampak gospe in gospodje, tisto, kar pa v resnici ureja ta deklaracija, pa so množične migracije, masovne migracije. Te, gospe in gospodje, pa kadarkoli v zgodovini niso bili niti slučajno vir napredka, niti slučajno vir razvoja, ampak so bile vedno in brez izjeme vir propada, vir vojn, vir konca neke civilizacije.
Zgodba Starega Rima je izjemno poučna. Tam so spustili preko zunanjih meja ogromno število plemen. Naslednja generacija teh plemen se je postavila proti Rimu in preden so lahko kaj storili, je Rim propadel. Konec civilizacije in zavilo se je vse potem v temo Srednjega veka.

Zato je potrebno to gledati s pravimi očmi. Ta akt bi lahko mirno nosil naslov tudi Orvel Sorašev(?), sporazum, pa bi v celoti ustrezal svoji vsebini. Orvelov zato, ker manipulira s pojmi, manipulira z dejstvi, je kontradiktoren, zapoveduje cenzuro, o tem še malo kasneje. Sorašev pa zato, ker je noter tudi poseben del, posvečen dodatnemu financiranju za pospeševanje migracij. Kajti, ta akt postavlja v izhodišče, da so migracije vir napredka, da so nekaj izjemno pozitivnega, da so cilj, dejansko jih etablira kot človekovo pravico in potem izhaja iz tega kako to pospeševati, kako to delati, da bo čim bolj nemoteno potekalo, kako to nadzorovati, da bo ja čim hitreje. Vsakih par let naj bi se pogovarjalo o tem, kako jih še pospeševati.

Zaradi tega je ta akt v temelju zgrešen, gospe in gospodje. Prav pristop je tak, kot je bil značilen za takrat, ko se je govorilo o migracijah, kot masovnih migracijah, tam nekje do leta 2012, 2013. Ko se je seveda šlo na omejevanje teh migracij in se je vse sile, tudi v procesijo, o kateri ste nekateri že govorili, uperjalo v to, da bi pomagali vzpostavljati tam, od koder ti ljudje prihajajo, normalne razmere, delujoče ekonomije, da bi torej ljudje ostajali doma.

Danes je zgodba z migranti v resnici samo en ogromen posel. Poslušali smo tri leta nazaj pravljice, ja, prihajajo ubogi begunci, pa nekaj podobnega je zdajle ena gospa že tukaj za mikrofonom povedala. Gospe in gospodje, beguncev tukaj ni in jih ne more biti, zaradi tega, ker v nobenih od sosednjih držav ni nobene vojne. So same varne države in nihče ni ogrožen. V mednarodnih aktih si ti begunec v prvi varni državi ali v delu države, če je varen. Ko greš naprej, si migrant. Če greš ilegalno, če greš nezakonito, si pa ilegalni migrant. Moramo stvari imenovati s pravim pojmom.

Govoriti o tem, da gre to, kar zdaj prihaja, za begunce, gospe in gospodje, če bi bili to begunci, kot smo videli takrat, ko je bila vojna na Balkanu, bi prihajale same starejše gospe, matere z otroki, starci, tisti, ki so pa za boj sposobni in usposobljeni, bi pa ostajali doma in se borili za svojo državo. Situacija je pa v resnici ravno nasprotna. Otrok in žensk praktično ni. Tudi novi, ki pridejo, se izkažejo za nekaj drugega kot deklarativno so. Mnogi od tistih mladoletnikov, se je izkazalo, da so še kako polnoletni. Prihajajo za boj sposobni in usposobljeni ljudje. O tem govorijo tudi poročila tajnih služb.

Medtem, ko starcev v družini ni. Povedano v preprostem sporočilu, ki ga razumem vsak in ki je objavljeno marsikdaj na internetu v različnih oblikah ali ni nenavadno, gospe in gospodje, da v Evropi prihajajo sami ubogi begunci, ki so izgubili svojo družino, svoje otroke, svoje dokumente niso pa izgubili čisto novega iPhone in polnega žepa gotovine. Dajmo malo premisliti o tem, gospe in gospodje. Danes se v resnici dogaja pod krinko humanizma, ki je lažen humanizem, ker zaradi njega trpijo in umirajo ljudje. V resnici se dogaja organizirana invazija na Evropo. Ta migrantski tok poganjajo danes niti slučajno več vojne, ampak ga poganjajo denar predvsem denar finančnih velešpekulantov tipa Soroš, denar arabskih držav, osebni interesi in pa politični interesi. Politični interesi tistih, ki od teh, ki prihajajo vidijo svoje nove volivce. Nesprejemljivo je to, kar se dogaja v Republiki Sloveniji zadnja leta, ko odhaja vse večje število – sedaj že tam do 10 tisoč – slovenskih malih, najbolj izšolanih, najbolj sposobnih, najbolj produktivnih mladih v tujino in potem ti evropska poslanka, Tanja Fajon, napiše migracije so nujnost, bomo pač uvozili 10 tisoč novih migrantov. Stvari so toliko daleč, da se tega danes niti maskira ne več, se niti ne skriva za ubogimi begunci in podobno, ampak ta tak, ki je pred nami govori direktno o migrantih. Še enkrat poudarjam, migracije so danes biznis tako kot so vse tiste pravljice o globalnem segrevanju in vse tiste stvari, kdor je geolog ve o čem govorim. Lahko si pogledate kako je bila v preteklosti Evropa mnogo bolj vroča kot je danes, topla pa boste videli kako je s tem v resnici. To so same pravljice, ampak to je biznis v resnici, ker forsira ene na račun drugih in isto je pri migracijah. Žalostno je, da pri tem sodelujejo nekateri na oblasti, ker to pomeni, da delajo v škodo svojih držav, da jih izpostavljamo nevarnosti in da zmanjšujejo blaginjo v teh državah. Gospe in gospodje, kdor zavestno izpostavlja svoje državljanke in državljane nevarnosti in jim zavestno znižuje blaginjo ta stori veleizdajo. Tega se je treba zavedati kadar govorimo o teh stvareh. Migracije kot množične migracije ali pa če želite politika odprtih meja kot izhaja iz tega akta so nezdružljive z državo blaginje. To je gotovo Nobelovec, Nobelov nagrajenec za ekonomijo, Milton Friedmann, že mnogo let nazaj. Nemogoče je imeti državo blaginje in odprte meje. Gospe in gospodje, koliko ljudi danes dela od teh, ki so prišli kot begunci v tistem valu po uradnih podatkih nekaj procentov, dejansko pa praktično nihče, zato je mirno mogoče govoriti o socialnem parazitizmu, da stvari spet imenujemo s pravim imenom. Na neki način je ta sporazum socializem na globalni ravni. Vsem je vse dostopno, za vse je vse odprto, vsak lahko vzame in to se šteje kot človekova pravica. Gospe in gospodje, take stvari se tako kot vsak socializem konča v revščini. Uvažaš tretji svet, dobiš tretji svet. Veliko revščine na kupu ne da bogastva. 
Problem, s katerim se danes soočamo pri masovnih migracijah pa jih Slovenija še niti ni zajela v polnem toku na srečo je vprašanje integracije. Tisti, ki prihajajo danes predvsem mi sporočajo radikalnega islama celo deležni smo teatra absurda znotraj Evropske unije, ko je vse postavljeno / nerazumljivo/ na glavo, ko se kot begunce obravnava tiste s področje radikalnega islama. Prihajajo pa ljudje recimo v Slovenijo iz Maroka, iz Alžirije, iz Pakistana itd… skratka iz držav, kjer niti slučajno ni nobene vojne pa se jim govori, da so to begunci. Po drugi strani se pa Poljsko, ki je sprejela milijon oziroma po zadnjih podatkih že blizu 2 milijona pravih beguncev iz Ukrajine, kajti tam pa dejansko divja s proruskim delom vojna. Tiste se pa ne obravnava kot begunce in se zmerja Poljake, zakaj ne sprejemajo beguncev. 

Skratka, Orwell se po mojem mnenju smehlja zdajle v grobu, ko gleda te debate na evropski ravni. Problem teh, ki prihajajo s področja radikalnega islama pa je, da se radikalni islam nikoli ne integrira. On se getoizira. Samega sebe getoizirajo, ker pač je njihova vera taka, da … zato imate gospe in gospodje umore iz časti. Danes v Nemčiji zato imate primere, ko so starši živo zažgali z bencinom svojo hčerko, primere umorov z noži in vse ostalo. Samo zato, ker ni hodila z nekom, ki bi ga starši odobrili ozirom po njihovi oceni ni bil dovolj pravoveren član islama. Zato se to zapre, se getoizira. In zato imamo potem Molenbeek recimo, v Bruslju, ki je vir terorizma za tisti del Evrope. Jaz upam, da si nihče ne želi, da bi nekaj takega nastalo v Ljubljani, ampak nekatere nastavke si greste lahko nagledati tamle in poglejte si od kje prihaja denar pa vam bo marsikaj jasno. In ob tem je teater absurda popolno. Še nekdo je to razglasil za največjo kulturno pridobitev za Ljubljano v zadnjem obdobju. Stroške vsega tega seveda plačajo davkoplačevalci. Prej je bilo rečeno kaj je prav zelo vehementno. Gospe in gospodje, potem pa še jaz uporabim to, kaj je prav. Ni prav, gospe in gospodje, da dobijo nekateri, ki so štirideset let delali v Sloveniji in gradili to našo domovino danes za svojo penzijo bednih 300, 400, 600 evrov, ker to ne omogoča človeka vredno življenje. Vsak ilegalni migrant pa stane slovenske davkoplačevalce vsak mesec 1963 evrov. To ni prav. Ni prav, gospe in gospodje, da se je zdajle cela debata odvijala po časopisju o tem, kako je treba učinkoviteje iztirjati denar za malico njihovih otrok v osnovnih šolah, od tistih staršev, ki tega ne morejo plačati. Kako jih izterjati, izžeti?! Zraven se pa iste vlade – daje ven razpise za pet šest milijonov za prehrano za ilegalne migrante. Za azilante. Ni prav, gospe in gospodje, da se je za migrante v minulem mandatu razpisovalo luksuzna stanovanja s steklokeramičnimi ploščami z led televizorji, usnjenimi sedeži. Jaz tega nimam doma, gospe in gospodje, ampak za migrante pa ja. Od tem je pa nekdo v Sloveniji zmrznil, ker si ni mogel plačati, ubogi upokojenec, kurjave, ker je bila tako huda zima. Pa še več deset je bilo omrznjenih. To ni prav, gospe in gospodje. Ni prav, da se pogovarjamo o tem, da je treba varčevati pri naročilih za hrano za otroke po šolah, po drugi strani pa za ilegalne migrante, pri razpisih, se pa zahteva posebna hrana, posebni pogoji. Ni prav, gospe in gospodje. Najprej je država dolžna poskrbeti za vse svoje državljanke in državljane, da vsi živijo človeka vredno življenje. Potem se lahko pomaga v okviru možnega. Ampak pri tej zgodbi, o kateri govorimo je pomoč samo ena, da lahko pomagaš tam, od koder ti ljudje prihajajo. Z ustvarjanjem varnih območij, z ustvarjanjem delujočih ekonomij. Uvažati to sem pa pomeni uničevati lastno civilizacijo, ogrožati lastne državljanke in državljane, zniževati blaginjo svojim lastnim državljanom, to pa je nedopustno. Je neetično, je nehumano, pa še kakšen drug izraz bi lahko uporabil. Kam je Evropa pripeljala ta teater absurda se krasno vidi prav iz primera Slovenije, ker se vse stvari bile – prave begunce na Poljskem se imenuje, da so, ne vem, na začasnem delu, ker pač delajo, ker se integrirajo. Tiste, ki se ne integrirajo se pa obravnava kot begunce. In v Sloveniji mimogrede je zelo zanimiva scena, ko ljudje, ki se očitno sami niso dobro integrirali, ker niti dobro slovensko ne znajo, pa živijo tukaj dolga desetletja, poučujejo Slovence, kako morajo biti strpni in integrirati vse druge. To je res zelo zanimivo, kar se pri nas dogaja. No, ampak, ko govorimo o migracijah in migrantih in spoštovani uprava, gospe in gospodje, smo pripeljali to v Sloveniji res do absurda. Gledano z vidika prava. Kajti pravo velja za vse enako. Za vse in vsakogar. To določa Ustava, to določajo temeljni demokratični principi. Če v Sloveniji spraviš preko meje nezakonito enega migranta, greš sedet za tri leta. Če spraviš preko meje 530 tisoč nezakonitih migrantov, si pa zunanji minister Republike Slovenije. To samo pove, kako so sprevržene vrednote v tej državi. 

Zakaj si torej ta vlada tako prizadeva, da bi potrdila ta sporazum? Ne da bi ga sploh prebrala, saj prevoda, ko se o njem odloča, sploh ni bilo na razpolago niti v delovni verziji. Pa mimo grede, ta delovna verzija, kakor sem na hitro pogledal, je precej »diskutabilna« na enih točkah glede prevoda, ampak pustimo to za drugo razpravo. 
Zakaj se je vkopala v resnici koalicija zdaj v bitki za politični prestiž. Kar smo videli že na obeh odborih, ki sta to prej obravnavala. Na koncu se ne moreš znebiti občutka, da je pravzaprav tukaj želja predvsem, da bi se ene stvari uveljavilo, ki v tem pač globalnem sporazumu oziroma Marakeški deklaraciji piše. Govoriti, da to ni zavezujoče, je seveda smešno. Citiram predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice Boštjana M. Zupančiča, ki je komentiral izjavo Vlade Republike Slovenije, da dogovor držav ne zavezuje k spremembam nacionalne zakonodaje in na noben način ne posega v njihovo ureditev. Da tole je ali znak neumnosti ali zavestnega zavajanja državljanov Republike Slovenije. Poskrbel je tudi za prevod uvodnika iz Le Figaro, ki v celoti demantira to, kar se tukaj navaja s strani Vlade, in posebej opozarja, citiram: »Pakt tudi forsira cenzuro nasprotnih mnenj.« In to je dejstvo. Ta pakt, če ima kaj notri razdelano, je vprašanje cenzure. Pri čemer so formulacije, ki so tukaj notri izjemno zanimive, gospe in gospodje, da se bo pač – zavezujejo se države, da bodo uničile vse oblike diskriminacije in celo nasprotnih mnenj. »And counter-expressions.« To so nasprotna mnenja, gospe in gospodje. Pa potem naprej nadaljuje dol, da se bo boril proti ksenofobiji in ne vem, čemu vsemu in vsemu, kar je s tem povezano. Oziroma potem nižje celo piše: »Vse, kar je temu podobno.« To je lahko karkoli. To pomeni, da tisti, ki bo na oblasti in bo imel v rokah potrjen tale akt, bo odločal o tem, kaj se govori in kaj ne. In govoriti, da to ne bo cenzura, je smešno, če je spet en odstavek nižje izrecno zapisano, da se na noben način, da se bo treba v celoti odrezati sredstva tistim medijem, ki bi kakorkoli kritično poročali o migrantih. Kajti o migrantih bo dovoljeno poročati samo pozitivno, samo – pač z vidika promocije, poudarjati tisto, kar pozitivnega prinašajo … Gospe in gospodje, jaz bi rad videl, da bi Martin Weber tisto svojo legendarno izjavo, o katere inteligenci raje ne bi komentiral, da migranti prinašajo nekaj, kar je dragocenejše od zlata, šel povedat v Pariz v Bataclan. V Bataclanu, gospe in gospodje, niso bili samo ljudje pobiti, ampak so bili tudi strahotno mučeni. To je pa tisti realni multikulturalizem, ki ga prinaša na globalni ravni ta akt. 

Vedno se govori o »multi-kulti«. »Multi-kulti« ne obstaja, nikoli ni obstajal in ne bo obstajal, gospe in gospodje. Obstaja samo dejanska integracija. Ko tisti, ki prihajajo, se prilagodijo državi, v katero pridejo. Tako da spoštujejo njene vrednote, njene norme, napisane ali pa nenapisane norme, njene običaje, njeno tradicijo, njeno kulturo, njeno zgodovino, njen jezik. To je dejanska integracija. In to je tisto, kar v okviru normalnih migracij seveda državo bogati. To, kar pa ta akt »forsira« – in seveda za to hoče vnaprej zavezati jezik, je pa da pridejo drugi, ki potem zahtevajo od teh držav, ciljnih držav, da se njim prilagajajo. To pa je problem. In temu v tem aktu ni posvečeno eno samo poglavje, niti en celoten odstavek. Nekje vmes piše en stavek, da »morajo spoštovati pravni red tiste države, v katero pridejo.« Ne gre samo za pravni red, gre za vrednote, gre za kulturo. In zato je danes Evropa pred tem, da se sooča z vprašanjem svojega obstoja, in z njo tudi Slovenija. Zato je prišlo do Brexita, to je bil samoobrambni refleks pred navalom ilegalnih migrantov, ki se je dogajal ravno v tistem trenutku, ki so ga ljudje izrazili na referendumu. Jaz ga obžalujem. Sloveniji je v interesu, da bi Evropska unija in Evropa kot celota obstala, taka kot je. Slovenija je izvozna država, je vpeta v gospodarstvo sosednjih držav. Ampak, seveda, to mora storiti na način, ki bo varen. Evropa lahko obstaja samo kot skupnost svobodnih narodov, kjer se spoštuje eden drugega in se upošteva njihove interese. Brez tega, da se kogarkoli posiljuje z nekimi migracijami, z nekimi drugimi religijami in kulturami, ki jih na evropskih tleh nikoli ni bilo in zaradi katerih Evropa izgublja svojo identiteto. Danes je v resnici zaradi masovnih migracij, ki presegajo vse razumne meje in ki jih namerava ta akt še pospeševati, Evropa izpostavljena tej nevarnosti, in z njo tudi Slovenija, da izgubi svojo identiteto. Da izgubi svoje temelje, da izgubi svoje vrednote. Ljudje pa imajo pravico, da se to spoštuje. Ljudje imajo pravico, da so spoštovane vse njihove ustavne pravice, da je spoštovana njihova identiteta, da je spoštovana njihova kultura. In to jim je v prvi vrsti dolžna zagotoviti država, pa seveda poskrbeti za tiste, ki sami niso sposobni iz objektivnih razlogov poskrbeti zase, to je pa vprašanje socialne države. Ampak, seveda, govorim o državljankah in državljanih te države, ne pa o komurkoli, ki pride in reče, da je zdaj tukaj kot migrant, in je treba vse dati zanj. To pa ne vodi nikamor. 
Ker gre torej dejansko za usodno vprašanje – na nek način smo danes tam, kjer je bil Maister pred sto leti in z njim Slovenija -, je to nekaj, o čemer bi veljalo vprašati ljudi. Poglejte, Slovenija je nastala na osnovi pravice do samoodločbe slovenskega naroda, ta je zapisana v aktih Združenih narodov. Mimogrede, ste to vedeli, da mnogi od aktov Združenih narodov, na katere se danes sklicujemo in celo gledamo, ali je naša notranja zakonodaja, celo ustavno pravo, v skladu s tistimi temeljnimi akti Združenih narodov, ki so bili v začetku sprejeti kot neobvezujoči. Toliko o tem, da tole ni obvezujoče in da to ni mišljeno kot človekova pravica. Če bo to uveljavljeno – pa trdim, da ne bo, ker bodo odstopile mnoge države pravočasno od tega in ne bo nikoli zaživelo v celoti -, potem bi to pomenilo, da se migracija vzpostavi kot človekova pravica. To, gospe in gospodje, pa pomeni, da je konec evropske civilizacije, da je konec nacionalnih držav, da je konec slovenske kulture, slovenske zgodovine, slovenske identitete, take kot jo poznamo in take kot jo želimo. Jaz trdim, da te države nismo ustvarjali zase in smo jo dolžni dobro voditi in prepustiti, ohraniti za naslednje generacije, dati naslednjim generacijam. Zaradi tega je ta odločitev izjemno pomembna. In zaradi tega bi, izhajajoč iz aktov Združenih narodov, ki govorijo o pravici do samoodločbe, in iz preambule slovenske ustave oziroma temeljnih ustavnih aktov Republike Slovenije, ki ravno tako govorijo o pravici do samoodločbe, veljalo vprašati državljanke in državljane o tem, v katero smer naj dela Slovenija – v to, ki je zajeta v tem aktu pa v tisti razvpiti Marakeški politični deklaraciji, ali drugače, v smeri čim večjega ohranjanja lastne identitete, seveda ob spoštovanju vseh zakonov in pravnega reda Republike Slovenije. Jaz trdim, da je  prava pot ta druga. Mimogrede nič od tega kar danes govorimo, se nikoli ne bi zgodilo in se ne bi moralo zgoditi, če bi bil dosledno spoštovan pravni red Republike Slovenije in pa mednarodni akti, pa si je žal nekdo vzel pravico, da je suspendiral del prava, še danes je tako, in zaradi tega se vse to dogaja, s tem aktom se pa hoče to za nazaj legalizirati in celo pokazati kot nekaj pozitivnega, pa to ni. Ampak kot rečeno, ljudje imajo vedno prav, ljudje imajo pravico izbrati pot po kateri gredo. Zato bi veljalo ljudi vprašati na vsaj posvetovalnem referendumu če, gospe in gospodje, se vsi zavežejo, se zavežemo, da bomo izid spoštovali, sicer pa na zavezujočem plebiscitu. Danes gre za vprašanja obstoja Republike Slovenije, vprašanje blaginje Republike Slovenije, vprašanje slovenske kulture. To ne gre za vprašanje samo za to generacijo, ampak gre za vprašanje, kako to ohraniti in trdim, da smo to dolžni tudi za naslednje generacije. Mi smo dolžni Slovenijo ohraniti varno, svobodno, samostojno, bogato državo blaginje za vse, za naslednje generacije za naše otroke. Zato gospe in gospodje v SDS v celoti zavračamo ta globalni sporazum in politiko, ki iz njega izhaja.”

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine