Koliko kršitev zaradi fiktivnih prebivališč tujcev v Sloveniji in posledično prejemanja socialnih transferjev je bilo ugotovljeno v zadnjih 10 letih?
Poslanka Alenka Jeraj je na ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, mag. Ksenijo Klampfer in na ministra za notranje zadeve mag. Boštjana Poklukarja naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z zlorabami pravic iz javnih sredstev. Poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju:
Predpisi v Republiki Sloveniji določajo pogoje za pravico do denarne socialne pomoči in do otroških dodatkov. Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev ali druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živi v Republiki Sloveniji. Pravico do denarne socialne pomoči pa imajo osebe, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, tujci ali tujke (v nadaljnjem besedilu: tujci), ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ter osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita in njihovi družinski člani, ki so na podlagi pravice do združitve družine pridobili dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji in imajo prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Poleg teh upravičencev lahko pravico do denarne socialne pomoči in varstveni dodatek uveljavljajo tudi osebe, ki ta socialno varstvena prejemka lahko uveljavljajo na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. Iz navedenih pogojev sledi, da je pogoj za pridobivanje teh dveh prejemkov dejansko prebivanje v Republiki Sloveniji, saj v kolikor oseba s prijavljenim stalnim prebivališčem ne prebiva v Republiki Sloveniji, se to šteje za fiktivno prebivališče, s katerega mora biti po zakonu o stalnem prebivališču odjavljen.
V javnosti je mogoče čedalje pogosteje zaslediti, da tujci in njihove družine pridobijo pravico do otroških dodatkov (če imajo prijavljeno zgolj začasno prebivališče) ter do denarne socialne pomoči (tudi takšni, ki so pred tem imeli 5 let prijavljeno začasno bivališče ali na podlagi drugih zakonskih izjem), vendar nato ne živijo v Republiki Sloveniji in celo delajo v tujini.
V zvezi s tem sprašujem:
1. Kako poteka nadzor nad tem, ali upravičenci do teh dveh pravic dejansko prebivajo v Republiki Sloveniji? Koliko kršitev v zvezi s fiktivnim prebivališčem (stalnim ali začasnim) za pridobitev teh dveh pravic je bilo ugotovljenih v zadnjih 10 letih?
2. Kako poteka nadzor nad tem, da oseba, ki prejema socialne prejemke, dela v tujini in bi s tem zaslužkom dejansko presegla prihodkovni cenzus za pravico do prejemkov, če bi ga prijavila?
3. Koliko je tujcev z začasnim prebivališčem, ki so upravičeni do otroških dodatkov, (oziroma njihovi otroci) in iz katerih držav so (za vsako državo posebej)?
4. Koliko je upravičencev do denarne socialne pomoči izmed tujcev po sledečih kategorijah: 1. ki imajo stalno prebivališče, 2. ki jim je priznana mednarodna zaščita, 3. ki so pridobili pravico na podlagi pravice združitve, 4. ki pridobijo pravico na podlagi mednarodnih pogodb (za vsako pogodbo posebej)?
5. Koliko je upravičencev za oba prejemka posebej, ki so pridobili pravico s pridobitvijo državljanstva ali prebivališča na podlagi odprave posledic izbrisa iz registra prebivalstva (t. i. »izbrisani«)?
6. Koliko je v Republiki Sloveniji tujcev s stalnim prebivališčem, ki so ga pridobili na podlagi 5-letnega začasnega prebivališča? Koliko od teh pridobiva katerokoli pravico iz javnih sredstev?
Vir: sds.si
