Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Mednarodna skupnost že vrsto let obeležuje 2. avgust kot dan spomina na romske žrtve genocida, ki so ga nacisti zagrešili med drugo svetovno vojno. Ob tem se je vsekakor pravilno spomniti tudi žrtev, ki so se zgodile na našem ozemlju. V času druge svetovne vojne so se poleg ostalih krivic zgodili tudi pomori preko 400 otrok, žena in mož leta 1942, ki so jih storili partizani. Mnoge žrtve še vedno niso dočakale svojega groba, ker jim ljubljanski župan že nekaj let ne dovoli dostojnega pokopa na Žalah, kljub večkratnim prošnjam tudi s strani oblasti.
Na današnji dan se spominjamo pomorjenih Romov, ki so bili žrtve genocida med drugo svetovno vojno. Predstavnica mlajše generacije mariborske romske skupnosti Amanda Fetahi je na spominski slovesnosti v mariborski sinagogi poudarila, da bi se o tem moralo govoriti, da se takšne stvari ne bi ponovile. Pravnica Vera Klopčič pa je spregovorila o nedavno sprejeti definiciji anticiganizma, ki so jo lani sprejele države članice Mednarodne zveze za spomin na holokavst. Poudarila je, da so te aktivnosti ključne za odpravljanje še vedno prisotnih predsodkov, kolektivne nestrpnosti in sovražnosti do Romov.
Na dan spomina pomorjenih Romov pa je premier Janez Janša spomnil na poboj Romov v Iškem Vintgarju in na njihovo pravico do dostojnega pokopa. “Bilo bi prav, pravično in v skladu z “evropskimi vrednotami”, da bi Zoran Janković in njegovi partnerji iz stranke SD, končno dovolili pokop Romov – moških, žensk in otrok – pobitih v Iškem Vintgarju med “NOB”. In da bi jih Zveza borcev NOB javno pozvala k temu samoumevnemu dejanju,” je dejal predsednik vlade Janez Janša.
Pobite Rome iz ljubljanske okolice so leta 2017 na predlog ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo skušali pokopati na ljubljanskih Žalah, a je ljubljanska mestna uprava sporočila, da za prekop žrtev tam ni prostora. V brezplodno debato so se, poleg mestne občine, omenjenega ministrstva in Komisije vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, vključili še Slovenska škofovska konferenca in nekateri posamezniki. Ker v slovenski prestolnici ni politične volje, so ostanki Romov še vedno v vrečah in čakajo na dostojen pokop.
Že od leta 2017 dalje si oblasti želijo zagotoviti dostojen pokop romskim žrtvam
Naš medij že nekaj let poziva župana občine Ljubljana, Zorana Jankovića k dostojnemu pokopu, grobu in spominskem obeležju romskih žrtev na ljubljanskih Žalah, kjer so pokopani tudi borci. Slednji je v zadnjih letih dosledno obeleževal simbolike zločinskega totalitarnega režima – titoizma. Kot primer lahko navedemo vnovično postavitev jamborov z rdečimi zvezdami ob Poti spominov in tovarištva oziroma Poti ob žici. Janković pa ni odlašal niti s postavitvijo doprsnega kipa vidnemu predstavniku nekdanjega zločinskega režima – Janezu Stanovniku.
Spomnimo, pred 79 leti so se slovenski komunisti odločili za “dokončno rešitev” romskega vprašanja. Po navodilih nadrejenih so partizani iztrebili cele vasi: Maja 1942 so pobijali Rome pri Mačkovcu, v “svobodni republiki Sodražici” so jih strpali na star avtobus in nato streljali pod Boncarjem. Pravi genocid so izvedli tudi pod Krimom, kjer so s strojnico pomorili Rome vseh starosti in obeh spolov iz Vrbljen in Podpeči, dva meseca pozneje pa v zgodnjem julijskem jutru še Rome iz Kanižarice. Njihov krvolok Stane Semič Daki pa se je s svojim “plemenitim dejanjem” celo hvalil.
Romi so zaradi svoje neprilagojenosti predstavljali grožnjo družbenemu sistemu
Arheologi so na morišču našli več kot 350 predmetov žrtev, večinoma so bili to deli oblačil, sponke, gumbi, ogledalca, torbice, glavniki, svetinjice in rožni venci. Romi so namreč znani po svoji otroški pobožnosti in čaščenju Device Marije. Pa tudi po neprilagojenosti družbenemu sistemu, ki so ga gradili revolucionarji. “Romi v slovenski partijski raj na zemlji niso sodili. Tako kot Judje niso sodili v nemškega. Komunisti in nacisti so si izmislili množico obtožb na račun Romov in Judov in jih sočasno pobijali,” je pojasnil v enem izmed svojih člankov Jurij Pavel Emeršič.
